Kazalo
122 odnosi: Abeceda, Alasia da Sommaripa, Aleja glagoljašev, Anton Janežič, Arhivarstvo na Slovenskem, Azbuka (razločitev), Šimun Kožičić Benja, Škofija Koper, Čakavščina, Češka književnost, Baška plošča, Bakar, Beram, Bibinje, Blaga Aleksova, Boštjan Glavinić de Glamoč, Bolgarska abeceda, Boljunec, Boris I. Bolgarski, Branko Fučić, Bribir, Vinodolska, Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid, Cerkvenoslovanščina, Ciril, Cirilica, De Corvatiae desolatione, Dimitrij Zvonimir, Dobrinj, Drašnice, Draguć, Dugi otok, Edi Žerjal, Emerik Bernard, Erbergi, Frankopani, Georgius de Sclavonia, Giovanni Maver, Glavotok, Gračišče, Grad Kozljak, Grška abeceda, Hrvaška kuna, Hrvaški evrokovanci, Hum, Buzet, Ižica (črka), Jakob Zupan, Jeronim Vidulić, Juraj Posilović, Jurandvor, Kanadska domorodska zlogovna pisava, ... Razširi indeks (72 več) »
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Glagolica in Abeceda
Alasia da Sommaripa
Fra Gregorio Alasia da Sommaripa, rojen Alessandro, rimskokatoliški duhovnik, zgodovinar in filolog, * 1578, Sommariva del Bosco, Cuneo, Piemont, † 1626, Samostan svetega Marcela, Rim.
Poglej Glagolica in Alasia da Sommaripa
Aleja glagoljašev
Info tabla aleje glagoljašev Aleja glagoljašev je spominska pot in turistična znamenitost severovzhodne Istre na Hrvaškem, posvečena glagolici in v njej napisanim spomenikom tega območja.
Poglej Glagolica in Aleja glagoljašev
Anton Janežič
Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Šentjakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.
Poglej Glagolica in Anton Janežič
Arhivarstvo na Slovenskem
Arhivarstvo na Slovenskem se ukvarja z razvojem arhivov kot ustanov in arhivske zakonodaje na področju Slovenije ter obravnava problematiko od zametkov prvih arhivov 1811 do Zakona o arhivskem gradivu in arhivih 1997.
Poglej Glagolica in Arhivarstvo na Slovenskem
Azbuka (razločitev)
Azbuka ima lahko več pomenov.
Poglej Glagolica in Azbuka (razločitev)
Šimun Kožičić Benja
Simon Begnius, (tudi Simone de Begna, Simon Modrusiensis, Symeon Episcopus Modrussiensis, Simon Begnii, Šimun Kožičić, Šimun Kožičić Benja) hrvaško-beneški duhovnik, teolog, humanist, glagoljaš, tiskarnar, govornik in modruški škof, * 1460, Zadar (Beneška republika; danes: Hrvaška), † 1536, Zadar (Beneška republika; danes: Hrvaška).
Poglej Glagolica in Šimun Kožičić Benja
Škofija Koper
Škofija Koper je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed treh, ki kot sufraganske škofije Nadškofije Ljubljana spadajo v Metropolijo Ljubljana.
Poglej Glagolica in Škofija Koper
Čakavščina
Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini.
Poglej Glagolica in Čakavščina
Češka književnost
Češka književnost je začela nastajati v 9.
Poglej Glagolica in Češka književnost
Baška plošča
Baška plošča Baška plošča je kamnita plošča, eden prvih spomenikov hrvaškega jezika, z vklesanim napisom v hrvaščini ter s pismenkami glagolice.
Poglej Glagolica in Baška plošča
Bakar
Bakar je mestece in pristanišče v Hrvaškem Primorju.
Poglej Glagolica in Bakar
Beram
Beram (italijansko Vermo, nemško zastarelo Burgdorf) je majhno naselje v hrvaški Istri.
Poglej Glagolica in Beram
Bibinje
Bibinje (Bibigne) so naselje in občina na Hrvaškem, ki upravno spada pod Zadrsko županijo.
Poglej Glagolica in Bibinje
Blaga Aleksova
Blaga Aleksova, makedonska arheologinja, * 24. januar 1922, Tetovo, Kraljevina SHS, † 12. julij 2007, Skopje, Republika Makedonija.
Poglej Glagolica in Blaga Aleksova
Boštjan Glavinić de Glamoč
Boštjan Glavinić de Glamoč (tudi Sebastian Glavinić ali Sebastiano Glaunich), rimskokatoliški duhovnik, senjsko-modruški škof, dvorni kaplan ter tolmač * 1630 Potpićan, † 5. maj 1697 Slovenske Konjice.
Poglej Glagolica in Boštjan Glavinić de Glamoč
Bolgarska abeceda
Sodobna oblika bolgarske abecede, ki izhaja iz kurzivnih oblik črk Bolgarska abeceda se uporablja za zapis bolgarskega jezika.
Poglej Glagolica in Bolgarska abeceda
Boljunec
Boljunec, po domače B'lunc, (tržaškobeneško Bolúnz) je vas na skrajnem severnem robu Istre v Italiji, nahaja se v Bregu, v občini Dolina, v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Glagolica in Boljunec
Boris I. Bolgarski
Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.
Poglej Glagolica in Boris I. Bolgarski
Branko Fučić
Branko Fučić, hrvaški umetnostni zgodovinar, filolog in akademik, * 1920, Dubašnica na otoku Krk, † 30. januar 1999, Reka.
Poglej Glagolica in Branko Fučić
Bribir, Vinodolska
Bribir je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Vinodolska; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Glagolica in Bribir, Vinodolska
Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid
Cerkev sv.
Poglej Glagolica in Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Poglej Glagolica in Cerkvenoslovanščina
Ciril
Ciril je moško osebno ime.
Poglej Glagolica in Ciril
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Glagolica in Cirilica
De Corvatiae desolatione
De Corvatiae desolatione je govor, ki ga je imel Simon Begnius najprej med Petim lateranskim koncilom 27. aprila 1513; tukaj objavljeni govor pa pred papežem Leonom X. in kardinali 5. novembra 1516.
Poglej Glagolica in De Corvatiae desolatione
Dimitrij Zvonimir
Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.
Poglej Glagolica in Dimitrij Zvonimir
Dobrinj
Dobrinj (hrvaško Dobrinj, italijansko Dobrigno) je naselje na otoku Krku (Hrvaška).
Poglej Glagolica in Dobrinj
Drašnice
Drašnice so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Podgora; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Glagolica in Drašnice
Draguć
Draguć (italijansko: Draguccio) je majhno utrjeno naselje v Istrski županiji na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Cerovlje.
Poglej Glagolica in Draguć
Dugi otok
Dugi otok (italijansko: Isola lunga) je dolg in ozek severnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Glagolica in Dugi otok
Edi Žerjal
Edi Žerjal, slovenski grafik, * 5. oktober 1940, Trst.
Poglej Glagolica in Edi Žerjal
Emerik Bernard
Emerik Bernard, slovenski slikar, profesor, akademik * 22. september 1937, Celje, † 2. april 2022.
Poglej Glagolica in Emerik Bernard
Erbergi
Volbenk Danijel Erberg Erbergi, plemiška rodbina na Kranjskem, ki je bila leta 1688 povzdignjena v baronski stan.
Poglej Glagolica in Erbergi
Frankopani
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Poglej Glagolica in Frankopani
Georgius de Sclavonia
Georgius de Sclavonia, srednjeveški teološki pisatelj in profesor na pariški Sorboni, * okoli 1355/60, Brežice, † 1416, Tours.
Poglej Glagolica in Georgius de Sclavonia
Giovanni Maver
Giovanni Maver, italijanski slavist, * 18. februar 1891, Korčula, † 12. julij 1970, Rim.
Poglej Glagolica in Giovanni Maver
Glavotok
Glavotok je zaselek na skrajni zahodni točki otoka Krka.
Poglej Glagolica in Glavotok
Gračišče
Gračišče je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Glagolica in Gračišče
Grad Kozljak
Grad Kozljak (nemško Wachsenstein), italijansko „Cosliacco”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Kožljak, na zahodnem obronku Učke, v vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji. Kozljak se nahaja v vzhodnem delu Istre nad Čepićkim poljem, na zahodnem delu Učke.
Poglej Glagolica in Grad Kozljak
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Glagolica in Grška abeceda
Hrvaška kuna
Kuna (mednarodna koda HRK, oznaka kn) je bila pred uvedbo evra uradna valuta na Hrvaškem.
Poglej Glagolica in Hrvaška kuna
Hrvaški evrokovanci
Hrvaški evrokovanci so kovanci za evro, katerih zadnjo (nacionalno) stran je izbrala in oblikovala Hrvaška.
Poglej Glagolica in Hrvaški evrokovanci
Hum, Buzet
Hum je mestece v hrvaški Istri, v Istrski županiji.
Poglej Glagolica in Hum, Buzet
Ižica (črka)
Ѵ (starocerkvenoslovansko ižica) je starejša cirilska črka, ki je predstavljala ipsilon (Υ, υ) v besedah iz grščine, kot na primer снодъ (sünodǔ, sinoda).
Poglej Glagolica in Ižica (črka)
Jakob Zupan
Jakob Zupan, slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezikoslovec, prevajalec in pesnik, * 4. julij 1785, Prevoje pri Šentvidu, † 6. februar 1852, Celovec.
Poglej Glagolica in Jakob Zupan
Jeronim Vidulić
Jeronim Vidulić je hrvaški pesnik, notar in humanist.
Poglej Glagolica in Jeronim Vidulić
Juraj Posilović
Josip Juraj Posilović, tudi Juraj Posilović, hrvaški rimskokatoliški duhovnik, škof in nadškof; * 24. april 1834, Ivanićgrad, Avstrijsko cesarstvo (danes: Hrvaška; † 26. april 1914, Zagreb (Avstro-Ogrska, danes Hrvaška). Posilović je bil 71. (72.) po vrsti zagrebški nadškof (1894–1914).
Poglej Glagolica in Juraj Posilović
Jurandvor
Jurandvor je naselje na otoku Krku (Hrvaška), ki upravno spada v občino Baška; le-ta pa pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Glagolica in Jurandvor
Kanadska domorodska zlogovna pisava
Kanadska zlogovna pisava ali preprosto zlogovna pisava je družina pisav, ki se uporablja v številnih jezikih domorodnih prebivalcev Kanade iz algonkinske, inuitske in (nekdanje) athabaskanske jezikovne družine.
Poglej Glagolica in Kanadska domorodska zlogovna pisava
Kijevski misal
Kijevski misal v Kijevskem zgodovinski muzej Kijevski misal je staroslovanski rokopis, napisan v glagolici.
Poglej Glagolica in Kijevski misal
Kliment Ohridski
Sveti Kliment Ohridski (bolgarsko, makedonsko in srbsko Свети Климент Охридски, sveti Kliment Ohridski, grško, Ágios Klímis tis Achrídas) je bil srednjeveški bolgarski svetnik, učenjak, pisec in prosvetitelj Slovanov, * okrog 840Andrej Škoviera.
Poglej Glagolica in Kliment Ohridski
Košljun
Košljun in Puntarska draga Košljun je majhen otoček, porasel z bujnim sredozemskim rastlinjem, ob jugozahodni obali Krka.
Poglej Glagolica in Košljun
Kontovel
Kontovel je naselje z okoli 1.500 prebivalci v severovzhodni Italiji, v bližini Trsta.
Poglej Glagolica in Kontovel
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Glagolica in Koper
Korte
Korte so naselje z 845 prebivalci (2020) v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Občino Izola.
Poglej Glagolica in Korte
Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa
Zagrebu Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, poleg mudroľubneh, narodneh i prigospodarneh temeľov i znokov je pravopisno in črkopisno delo Ljudevita Gaja, tiskano v Budimu leta 1830.
Poglej Glagolica in Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa
Krk
Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.
Poglej Glagolica in Krk
Kroatistika
Baščanska plošča, darovnica, napisana v glagolici v hrvaščini. Kroatistika (hrvaški študiji, hrvatistika) je interdisciplinarna veda, ki v ožjem jedrnem smislu proučuje hrvaški jezik in književnost (kot posebno področje slavistike), v širšem pa vključuje študij hrvaške kulture v njeni sodobni prisotnosti in zgodovinskem obsegu.
Poglej Glagolica in Kroatistika
Kukljica
Kukljica je občina, istoimensko naselje in manjše pristanišče na otoku Ugljanu.
Poglej Glagolica in Kukljica
Lovran
Lovran je turistično naselje na Opatijski rivieri, na vzhodni obali Istre, 6 km južno od Opatije na Hrvaškem.
Poglej Glagolica in Lovran
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Glagolica in Makedonija (regija)
Makedonska književnost
Makedonska književnost je nastopila kot prva književnost najbolj južnega slovanskega naroda, ki je dolgo ohranjal mnoge praslovanske jezikovne oblike, kasneje pa je ta jezik prevzemal mnoge jezikovne značilnosti in oblike ostalih balkanskih jezikovnih skupin, grške, romanske, arbanaške.
Poglej Glagolica in Makedonska književnost
Malinska
Malinska je naselje, pristanišče in istoimenski zaliv na otoku Krk (Hrvaška) in je upravno središče občine Malinska-Dubašnica; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Glagolica in Malinska
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Poglej Glagolica in Mihael III. Pijanec
Mrtvaški ples (Hrastovlje)
Mrtvaški ples je freska v Cerkvi svete Trojice v Hrastovljah, ki jo je naslikal Janez iz Kastva.
Poglej Glagolica in Mrtvaški ples (Hrastovlje)
Nin
Nin (Latinsko: Aenona ali Nona), mesto v Zadrski županiji, Hrvaška, s 1256 prebivalci (2001).
Poglej Glagolica in Nin
Novi Vinodolski
Novi Vinodolski je mesto s 4.000 prebivalci in občina s statusom mesta z okoli 5.000 prebivalci, letovišče in pristanišče v Primorsko-goranski županiji na Hrvaškem.
Poglej Glagolica in Novi Vinodolski
Olib
Olib (italijansko: Ulba) je nizek, razmeroma gosto poraščen severnodalmatinski otok z istoimenskim obalnim naseljem.
Poglej Glagolica in Olib
Olib (naselje)
Olib je naselje z manjšim pristanom na Severno Dalmatinskem otoku Olibu (Hrvaška).
Poglej Glagolica in Olib (naselje)
Omišalj
Omišalj (italijansko Castelmuschio, nemško Moschau) je turistično mesto in pristanišče na otoku Krk (Hrvaška), ki je središče občine Omišalj; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Glagolica in Omišalj
Paolo Naldini
Paolo Naldini, italijanski rimskokatoliški duhovnik, avguštinec in koprski škof, * 15. oktober 1632, Padova, † 21. april 1713, Koper.
Poglej Glagolica in Paolo Naldini
Papež Leon XIII.
Leon XIII., papež in pesnik, * 2. marec 1810, Carpineto Romano, Lacij, Italija, † 20. julij 1903, Rim.
Poglej Glagolica in Papež Leon XIII.
Papež Nikolaj I.
Nikolaj I., tudi Nikolaj Veliki, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. november 867 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Glagolica in Papež Nikolaj I.
Pavol Jozef Šafárik
Pavol Jozef Šafárik (češ. Pavel Josef Šafařík), slovaško-češki filolog, pesnik, slavist, literarni zgodovinar, zgodovinar in etnograf, * 13. maj 1795, Kobeliarovo, † 26. junij 1861, Praga.
Poglej Glagolica in Pavol Jozef Šafárik
Paz
Paz (izal. Passo) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Cerovlje; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Poglej Glagolica in Paz
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Poglej Glagolica in Pazin
Pičen
Pičen je zgodovinsko srednjeveško mestece, danes pa naselje v centralni Istri, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Glagolica in Pičen
Plomin
Plomin (italijansko: Fianona) je naselje, ki upravno spada pod občino Kršan; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Poglej Glagolica in Plomin
Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov
Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov se je začelo v 9.
Poglej Glagolica in Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov
Primož Trubar
Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).
Poglej Glagolica in Primož Trubar
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Glagolica in Prvo bolgarsko cesarstvo
Radovin
Radovin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Ražanac Zadrske županije.
Poglej Glagolica in Radovin
Rajevo Selo
Rajevo Selo je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Drenovci Vukovarsko-sremske županije.
Poglej Glagolica in Rajevo Selo
Rajko Nahtigal
Avstro-ogrske vojske Rajko Nahtigal, slovenski slavist, filolog, jezikoslovec in akademik, * 14. april 1877, Novo mesto, † 29. marec 1958, Ljubljana.
Poglej Glagolica in Rajko Nahtigal
Rastislav Moravski
Rastislav ali Rostislav, znan tudi kot sv.
Poglej Glagolica in Rastislav Moravski
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Glagolica in Reka, Hrvaška
Roč, Buzet
Roč (italijansko Rozzo) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Buzet; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Poglej Glagolica in Roč, Buzet
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Poglej Glagolica in Rokopis
Samostan sv. Kuzme in Damjana
Samostan Sv. Kuzme in Damjana Benedektinski samostan sv.
Poglej Glagolica in Samostan sv. Kuzme in Damjana
Samostan svetega Pavla Puščavnika
Samostan sv.
Poglej Glagolica in Samostan svetega Pavla Puščavnika
Savar
Savar je manjše naselje na Dugem otoku (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Sali Zadrske županije.
Poglej Glagolica in Savar
Sebastijan Krelj
Sebastijan Krelj, slovenski jezikoslovec, teolog, protestantski pridigar, prevajalec in pisatelj, * 1538, Vipava, † 25. december 1567, Ljubljana.
Poglej Glagolica in Sebastijan Krelj
Senj
Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.
Poglej Glagolica in Senj
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Glagolica in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam osebnosti iz Občine Brežice
Seznam osebnosti iz Občine Brežice vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Občini Brežice.
Poglej Glagolica in Seznam osebnosti iz Občine Brežice
Simeon I. Bolgarski
Simeon I. Bolgarski ali Simeon I. Veliki (bolgarsko Симеон I Велики, Simeon I Veliki) je bil knez in zatem car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 893 do 927,Lalkov.
Poglej Glagolica in Simeon I. Bolgarski
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Glagolica in Slovaška
Slovanska pisava
Slovanska pisava je hipotetična pisava, ki naj bi jo uporabljali Slovani pred pokristjanjevanjem in sprejetjem glagolice in cirilice.
Poglej Glagolica in Slovanska pisava
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Glagolica in Stara cerkvena slovanščina
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Poglej Glagolica in Starovzhodnoslovanščina
Stipan Konzul
Stipan Konzul Istrski je bil hrvaški protestantski duhovnik in pisatelj.
Poglej Glagolica in Stipan Konzul
Sukošan
Sukošan je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Sukošan Zadrske županije.
Poglej Glagolica in Sukošan
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Glagolica in Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril
Sveti Ciril (grško: Κύριλλος, starocerkvenoslovansko: Кирилъ), bizantinski menih, teolog in jezikoslovec, svetnik, * 827, † 14. februar 869.
Poglej Glagolica in Sveti Ciril
Sveti Jakov
Sveti Jakov je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Mali Lošinj; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Glagolica in Sveti Jakov
Sveti Naum
Sveti Naum (bolgarsko in makedonsko Свети Наум Преславски/Охридски, Sveti Naum Preslavski/Ohridski) je bil srednjeveški bolgarski pisec, prosvetitelj, eden od sedmih apostolov Prvega bolgarskega cesarstva in misijonar med Slovani, * okrog 830, † 23. december 910.
Poglej Glagolica in Sveti Naum
Tijat
Tijat Tijat (tudi Zeleni Zmajan, Mali Zmajan) je nenaseljen otoček s površino 2,86 km² v šibeniškem arhipelagu.
Poglej Glagolica in Tijat
Ugljan (naselje)
Ugljan je večje naselje s pristaniščem na otoku Ugljanu (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Preko Zadrske županije.
Poglej Glagolica in Ugljan (naselje)
Ukrajinska abeceda
Ukrajinska abeceda je nabor črk, ki se uporabljajo za pisanje ukrajinščine, ki je uradni jezik Ukrajine.
Poglej Glagolica in Ukrajinska abeceda
Valun
Valun je zaliv in istoimensko naselje na otoku Cresu (Hrvaška), ki upravno spada pod mesto Cres; le-ta pa v Primorsko-goransko županijo.
Poglej Glagolica in Valun
Veprinac
Veprinac (lat. Veprinacium, italijansko Veprieno, nem. Vapriniz) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Opatija; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Glagolica in Veprinac
Vižinada
Vižinada (italijansko Visinada) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Glagolica in Vižinada
Vicko Zmajević
Vicko Zmajević, srbski nadškof in politik, * 23. december 1670, Perast, Beneška republika (sedaj Črna gora), † 1745, Zadar, Beneška republika (sedaj Hrvaška).
Poglej Glagolica in Vicko Zmajević
Vinodolski zakonik
Vinodolski zakonik (1288) je najstarejše hrvaško pravno besedilo Vinodolski zakonik ali Vinodolski zakon je bil hrvaški srednjeveški zakonik s podeželske pokrajine Vinodol, ki je nastal leta 1288.
Poglej Glagolica in Vinodolski zakonik
Vrbnik
Vrbnik (italijansko Verbenico) je naselje na Hrvaškem na otoku Krku, ki je središče občine Vrbnik; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Glagolica in Vrbnik
Zagrebška stolnica
Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv.
Poglej Glagolica in Zagrebška stolnica
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Glagolica in Zgodovina Rimskega cesarstva
Ц
Ц je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Glagolica in Ц
Ч
Ч je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Glagolica in Ч
Ш
Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.
Poglej Glagolica in Ш
Ж
Ж je cirilska črka.
Poglej Glagolica in Ж