Kazalo
154 odnosi: Aleksandrija, Ank Marcij, Antični Rim, Apeninski polotok, Ares, Arheologija, Arkadij, Arles, Avgur, Beneška republika, Birokracija, Bizanc, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Centurion, Cenzor, Cloaca Maxima, Corpus juris civilis, Cursus honorum, Denarij, Dioklecijan, Donava, Država, Edil, Etruščani, Evropa, Foederati, Forum, Freska, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Galien, Galija, Germani, Gimnazij (Antična Grčija), Grška abeceda, Hastati, Honorij (rimski cesar), Hoplit, Insula (zgradba), Italski jeziki, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jupiter (mitologija), Justinijan I., Justinijanov zakonik, Karakala, Klasična arhitektura, Kolosej, Kompozitni slog, Konstantin I. Veliki, ... Razširi indeks (104 več) »
- Antični Rim
- Bivši imperiji
- Stari vek
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Starorimska civilizacija in Aleksandrija
Ank Marcij
Večina podatkov o nastanku in razvoju Rimskega kraljestva ni podprta z zgodovinskimi pričevanji, ker so Galci v prvi plenitvi Rima popolnoma uničili državni arhiv in zabrisali vsako drugo sled za preteklostjo.
Poglej Starorimska civilizacija in Ank Marcij
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Poglej Starorimska civilizacija in Antični Rim
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Starorimska civilizacija in Apeninski polotok
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Starorimska civilizacija in Ares
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Starorimska civilizacija in Arheologija
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Poglej Starorimska civilizacija in Arkadij
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Starorimska civilizacija in Arles
Avgur
Hrbtna stran denariusa cesarja Vespazijana z naslovom AVGVR, sklicevanje na tribunsko oblast (TRIBUNICIA POTESTAS) cesarske in duhovniške naprave; kovan med 71 in 73. Avgur je bil duhovnik in uradnik v klasičnem rimskem svetu.
Poglej Starorimska civilizacija in Avgur
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Starorimska civilizacija in Beneška republika
Birokracija
Birokratizem (iz francoščine bureau - prevleka uradniškega stola, urad, uradno osebje, in grško χρατεω, hrateo - vladati) je sistem v upravi, v katerem dominira formalizem in slepo sledenje predpisom brez občutka za njihov smisel in ne glede na resnične potrebe v konkretni situaciji.
Poglej Starorimska civilizacija in Birokracija
Bizanc
thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.
Poglej Starorimska civilizacija in Bizanc
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Starorimska civilizacija in Bizantinski senat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Starorimska civilizacija in Bizantinsko cesarstvo
Centurion
Rekonstrukcija uniforme rimskega centuriona; prečna perjanica na čeladi (''galea'') bi lahko pomenila njegov rang Centurion (latinsko, antično grško κεντυρίων, tudi ἑκατόνταρχος, , v srednjem bizantinskem obdobju κένταρχος ) je bil po Marijevih reformah leta 107 pr.
Poglej Starorimska civilizacija in Centurion
Cenzor
Cenzor (latinsko censor, ocenjevalec, presojevalec), v Rimski republiki voljeni funkcionar, pozneje državni uradnik ali honorarni strokovnjak, ki nadzira (cenzurira) objavi namenjene spise, časopise, filme, radijske in televizijske oddaje, internet in včasih tudi zasebno korespondenco.
Poglej Starorimska civilizacija in Cenzor
Cloaca Maxima
Cloaca Maxima (italijansko Cloaca Massima) je eden prvih kanalizacijskih sistemov na svetu.
Poglej Starorimska civilizacija in Cloaca Maxima
Corpus juris civilis
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Corpus iuris civilis (latinsko zakonik civilnega prava) je zbirka pravnih dokumentov, ki je nastala med 529 in 534 po ukazu Justinijana I., cesarja Bizanca.
Poglej Starorimska civilizacija in Corpus juris civilis
Cursus honorum
Rimska ''cursus honorum'' Cursus honorum (slovensko častna pot) je bilo zaporedje položajev, po katerem je potekala kariera vojaških častnikov in političnih funkcionarjev senatorskega ranga v Rimski republiki in zgodnjem Rimskem cesarstvu.
Poglej Starorimska civilizacija in Cursus honorum
Denarij
Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n.
Poglej Starorimska civilizacija in Denarij
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Starorimska civilizacija in Dioklecijan
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Starorimska civilizacija in Donava
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Starorimska civilizacija in Država
Edil
Edil (latinsko aedilis, iz aedes.
Poglej Starorimska civilizacija in Edil
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Starorimska civilizacija in Etruščani
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Starorimska civilizacija in Evropa
Foederati
Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.
Poglej Starorimska civilizacija in Foederati
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Poglej Starorimska civilizacija in Forum
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Starorimska civilizacija in Freska
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Starorimska civilizacija in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Starorimska civilizacija in Gaj Julij Cezar
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Starorimska civilizacija in Galien
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Starorimska civilizacija in Galija
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Starorimska civilizacija in Germani
Gimnazij (Antična Grčija)
Gimnazij' je bil v antični Grčiji objekt za usposabljanje tekmovalcev v ljudskih igrah, pa tudi prostor za druženje in sodelovanje pri intelektualnih opravilih.
Poglej Starorimska civilizacija in Gimnazij (Antična Grčija)
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Starorimska civilizacija in Grška abeceda
Hastati
Hastati (latinsko, mn.) so bili razred pehote v vojski Rimske republike.
Poglej Starorimska civilizacija in Hastati
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Starorimska civilizacija in Honorij (rimski cesar)
Hoplit
Grški hoplit Hoplit je bil težko oborožen pešec v sestavi grške vojske v starem veku.
Poglej Starorimska civilizacija in Hoplit
Insula (zgradba)
V rimski arhitekturi je bila insula ('otok', množina insulae) nekakšna stanovanjska stavba, v kateri je živela večina mestnega prebivalstva antičnega Rima, vključno z navadnimi ljudmi nižjega ali srednjega razreda (plebs) in vsi, razen najbogatejših iz zgornjega srednjega razreda (equites).
Poglej Starorimska civilizacija in Insula (zgradba)
Italski jeziki
Italski jeziki so skupina indoevropskih jezikov.
Poglej Starorimska civilizacija in Italski jeziki
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Starorimska civilizacija in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Starorimska civilizacija in Jupiter (mitologija)
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Starorimska civilizacija in Justinijan I.
Justinijanov zakonik
Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.
Poglej Starorimska civilizacija in Justinijanov zakonik
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Poglej Starorimska civilizacija in Karakala
Klasična arhitektura
Klasična arhitektura navadno označuje arhitekturo, ki je bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel grške in rimske arhitekture klasične antike oziroma včasih iz Vitruvijevih del.
Poglej Starorimska civilizacija in Klasična arhitektura
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Starorimska civilizacija in Kolosej
Kompozitni slog
Kompozitni slog / red je mešanica, ki združuje volute jonskih kapitelov z akantovi listi korintskega sloga.
Poglej Starorimska civilizacija in Kompozitni slog
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Starorimska civilizacija in Konstantin I. Veliki
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Starorimska civilizacija in Kraljevina Sicilija
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Starorimska civilizacija in Krščanstvo
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Starorimska civilizacija in Kupola
Kvestor
Kvestor (latinsko quaestor, slovensko preiskovalec) je bil državni uradnik Starega Rima.
Poglej Starorimska civilizacija in Kvestor
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Starorimska civilizacija in Latinščina
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Poglej Starorimska civilizacija in Latinci
Latinske pravice
Casino v Latium adiectum v sedanji Latinski dolini, kjer je bila ustanovljena latinska kolonija Latinske pravice ali latinsko državljanstvo (latinsko ali) je bil niz pravic, uzakonjenih v rimskem pravu, ki so se sprva podeljevale samo Latincem, se pravi prebivalcem Lacija (Latium vetus) in njihovi kolonij (Latium adiectum).
Poglej Starorimska civilizacija in Latinske pravice
Ljudska latinščina
Ljudska ali vulgarna latinščina (lat. vulgus - ljudstvo) je bil pogovorni jezik neizobraženega sloja v Italiji in provincah.
Poglej Starorimska civilizacija in Ljudska latinščina
Lok (arhitektura)
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.
Poglej Starorimska civilizacija in Lok (arhitektura)
Lucij Tarucij Firman
Lucij Tarucij Firman (latinsko) ali Lucij Tarucij Fermski je bil rimski filozof, matematik in astrolog, * ni znano, † okoli 86 pr. n. št. Uporablja se tudi ime Taruncij, ki je napačno.
Poglej Starorimska civilizacija in Lucij Tarucij Firman
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Poglej Starorimska civilizacija in Lyon
Manipel
Manipel je bila taktična vojaška enota rimske vojske.
Poglej Starorimska civilizacija in Manipel
Marij
Marij (Gaius Marius), rimski vojskovodja, *157 pr. n. št., Cereatae blizu Arpinuma (zdaj Arpino), † 86 pr. n. št., Rim.
Poglej Starorimska civilizacija in Marij
Marijeve reforme
Gaj Marij Marijeve reforme so bile niz vojaških reform, ki jih je leta 107 pr.
Poglej Starorimska civilizacija in Marijeve reforme
Mark Terencij Varon
Mark Terencij Varon, tudi Varo Reatin (latinsko), je bil rimski učenjak, enciklopedik, satirik in avtor, najbolj znan po svojih menipejskih satirah, * 116 pr. n. št., Rieti, † 27 pr. n. št., Rim).
Poglej Starorimska civilizacija in Mark Terencij Varon
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Starorimska civilizacija in Mark Tulij Cicero
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Starorimska civilizacija in Marmor
Mars (mitologija)
Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.
Poglej Starorimska civilizacija in Mars (mitologija)
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva.
Poglej Starorimska civilizacija in Milanski edikt
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Starorimska civilizacija in Mozaik
Narbonska Galija
Rokavskega preliva razlikuje od antičnega Narbonska Galija (latinsko: Gallia Narbonensis), rimska provinca na ozemlju sedanjih francoskih pokrajin Languedoc in Provansa v južni Franciji.
Poglej Starorimska civilizacija in Narbonska Galija
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Starorimska civilizacija in Neapeljsko kraljestvo
Neptun (mitologija)
Bronzina Neptun je bog sladke vode in morja v rimski religiji.
Poglej Starorimska civilizacija in Neptun (mitologija)
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Starorimska civilizacija in Neron
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.
Poglej Starorimska civilizacija in Novi vek
Obrazilo
Obrazilo, afiks ali pona je morfem (ali morfemska zveza), s katerim delamo novo besedo, npr..
Poglej Starorimska civilizacija in Obrazilo
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Poglej Starorimska civilizacija in Obrt
Odeon (zgradba)
Odeon je ime za več antičnih grških in rimskih stavb, zgrajenih za glasbene predstave: pevske vaje, glasbene predstave, poezijo in podobno.
Poglej Starorimska civilizacija in Odeon (zgradba)
Odoaker
Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.
Poglej Starorimska civilizacija in Odoaker
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Starorimska civilizacija in Oglej
Palatinski grič
Palatinski grič (/ ˈpælətaɪn /; latinsko Collis Palatium ali Mons Palatinus; italijansko Palatino) je srednji med najstarejšimi rimskimi sedmimi griči in eden najstarejših delov mesta, imenovan tudi »prvo jedro rimskega imperija«.
Poglej Starorimska civilizacija in Palatinski grič
Panteon, Rim
Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Πάνθειον Pantheion, ' vseh bogov') je nekdanji rimski tempelj, zdaj cerkev v Rimu, v Italiji, na mestu starejšega templja, ki ga je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.).
Poglej Starorimska civilizacija in Panteon, Rim
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Starorimska civilizacija in Papeška država
Papirus
Del knjige mrtvih napisane na papirus Papirus je vrsta papirju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa Cyperus papyrus, ki se prav tako imenuje papirus.
Poglej Starorimska civilizacija in Papirus
Patriciji (plemstvo)
emonskega patricija, razstavljen v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani Patriciji (lat. patricii, ednina patricius) so bili prvobitni člani elitnega družbenega sloja v antičnem Rimu.
Poglej Starorimska civilizacija in Patriciji (plemstvo)
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Poglej Starorimska civilizacija in Pergament
Piratstvo
thumb Piratstvo je plenjenje, ropanje in drugovrsten nasilen kriminal, ki se odvija na morju.
Poglej Starorimska civilizacija in Piratstvo
Plebejci
Plebejci so bili v starem Rimu najnižji sloj prebivalstva, ki ni imel vseh državljanskih pravic.
Poglej Starorimska civilizacija in Plebejci
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Poglej Starorimska civilizacija in Plutarh
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Poglej Starorimska civilizacija in Pompej Veliki
Pont du Gard
Pont du Gard je starodavni rimski akvadukt, ki prečka reko Gardon v južni Franciji. Nahaja se v bližini mesta Vers-Pont-du-Gard, most je del Nîmes akvadukta, 50 kilometrov dolgega sistema, zgrajenega v prvem stoletju našega štetja za prevoz vode od izvira v kraju Uzès do rimske kolonije Nemausus (Nîmes).
Poglej Starorimska civilizacija in Pont du Gard
Pontifex maximus
Avgust kot ''pontifex maximus'' Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi.
Poglej Starorimska civilizacija in Pontifex maximus
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Starorimska civilizacija in Portik
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Starorimska civilizacija in Pozejdon
Pozolana
Pozolana ali pozuolana (/ ˌpɒts (w) əˈlɑːnə / POT-s (w) ə-LAH-nə, italijansko), znana tudi kot pozolanski pepel (latinsko pulvis puteolanus), je naravni silicijev ali silicijevo-aluminijev material, ki reagira s kalcijevim hidroksidom v prisotnosti vode pri sobni temperaturi (prim. pozzolanska reakcija).
Poglej Starorimska civilizacija in Pozolana
Prefekt
Prefekt, (latinsko praefectus, predstojnik, nadzornik, poglavar), je vzgojitelj v internatu in visok ali najvišji upravni uradnik v provinci ali departmaju.
Poglej Starorimska civilizacija in Prefekt
Pretor
Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.
Poglej Starorimska civilizacija in Pretor
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Starorimska civilizacija in Principat
Prva punska vojna
Prva punska vojna je vojna med Rimljani in Kartažani.
Poglej Starorimska civilizacija in Prva punska vojna
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Starorimska civilizacija in Ravena
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Starorimska civilizacija in Ren
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Starorimska civilizacija in Renesansa
Rimska arhitektura
Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimska arhitektura
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimska cesta
Rimska književnost
Rimska književnost je književnost, ki je nastajala v starem Rimu in je trajala do obdobja poznega cesarstva.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimska književnost
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimska legija
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimska republika
Rimska vila
Rimska vila je bila podeželska hiša s posestvom, zgrajena za višji razred v Rimski republiki in rimskem cesarstvu.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimska vila
Rimska vojna mornarica
Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimska vojna mornarica
Rimske terme
V antičnem Rimu so bile termae – terme (iz grškega θερμός thermos, 'vroče') in balneae (iz grškega βαλανεῖον balaneion) objekti za kopanje.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimske terme
Rimski akvadukt
Rimljani so po vsej svoji republiki in kasneje cesarstvu zgradili akvadukte (vodovode), da bi v mesta pripeljali vodo iz zunanjih virov.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimski akvadukt
Rimski amfiteater
Rimski amfiteater je amfiteater - veliko, krožno ali ovalno prizorišče na prostem z dvignjenimi sedeži - ki so jih gradili stari Rimljani.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimski amfiteater
Rimski beton
Panteon v Rimu, Italija, je primer rimske betonske konstrukcije Rimski beton, ki se imenuje tudi opus caementicium, je material uporabljen v gradbeništvu v času od pozne Rimske republike skozi celotno zgodovino Rimskega cesarstva.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimski beton
Rimski diktator
Diktator je bil magistrat Rimske republike, ki je dobil popolna in izključna pooblastila za reševanje izrednih vojnih razmer ali kakšnih drugih posebnih nalog.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimski diktator
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimski konzul
Rimski most
Rimski mostovi, so mostovi, ki so jih zgradili stari Rimljani in so bile prve velike in trajne mostne konstrukcije.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimski most
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimski senat
Rimski tempelj
Starodavni rimski templji so bili med najpomembnejšimi zgradbami v rimski kulturi in nekatere izmed najbogatejših stavb v rimski arhitekturi, čeprav so le redke ohranjene v popolnosti.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimski tempelj
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimsko cesarstvo
Rimsko državljanstvo
CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimsko državljanstvo
Rimsko gledališče (zgradba)
Rimsko gledališče v Amanu v Jordaniji Zunanjost rimskega gledališča Aspend v Turčiji Notranjost avditorija rimskega gledališča v Bosri v Siriji: ''1) prednja skena 2) odrsko ozadje s stebri 3) oder 4) proskenij 5) orkestra 6) sedeži (cavea) 7) glavni vhod 8) vomitorij (vhod in izhod)'' Na podobnost rimskih gledališč z grškimi je zelo vplivala antična Grčija in prvi rimski triumvirat s Pompejem Velikim.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimsko gledališče (zgradba)
Rimsko kraljestvo
Rimsko kraljestvo (lat. Regnum Romanum) je bila monarhija na Apeninskem polotoku.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimsko kraljestvo
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Poglej Starorimska civilizacija in Rimsko pravo
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Starorimska civilizacija in Rodos
Rog (glasbilo)
Rog (v F) Rog je trobilo.
Poglej Starorimska civilizacija in Rog (glasbilo)
Romanski jeziki
Romanski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Starorimska civilizacija in Romanski jeziki
Romul
Romul je bil legendarni ustanovitelj in prvi kralj Rima.
Poglej Starorimska civilizacija in Romul
Romul Avgust
Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.
Poglej Starorimska civilizacija in Romul Avgust
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Poglej Starorimska civilizacija in Rona
Sabinci
Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.
Poglej Starorimska civilizacija in Sabinci
Saona
Saona (francosko Saône, provansalsko Sona) je reka v vzhodni Franciji, desni pritok Rone.
Poglej Starorimska civilizacija in Saona
Sesterc
Sesterc cesarja Galiena (253–268) Sesterc (latinsko ali samo) je bil rimski kovanec, ki se je sprva imenoval semis-tertius – poltretji, ker je bil vreden 2 ½ asa.
Poglej Starorimska civilizacija in Sesterc
Severska dinastija
Severska dinastija ali Severi, rimska cesarska dinastija, ki je vladala od leta 193 do 235 našega štetja.
Poglej Starorimska civilizacija in Severska dinastija
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Starorimska civilizacija in Slovnica
Soma
Soma (francosko Somme) je reka v severni francoski regiji Pikardiji, dolga 245 km.
Poglej Starorimska civilizacija in Soma
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Starorimska civilizacija in Srednji vek
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Starorimska civilizacija in Sredozemlje
Starogrška arhitektura
Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.
Poglej Starorimska civilizacija in Starogrška arhitektura
Staroitalska pisava
Marsiliana d'Albegna okoli leta 700 pr. n. št.: ''ABGDEVZHΘIKLMNΞOPŚQRSTUXΦΨ'', brano z desne proti levi Staroitalska pisava je ena od več sedaj izumrlih abecednih sistemov, ki je bil v rabi na Apeninskem polotoku v antiki za različne indoevropske jezike (v glavnem za italske) in neindoevropske jezike (npr.
Poglej Starorimska civilizacija in Staroitalska pisava
Stranišče
Stranišče Pisoarji v moškem javnem stranišču Stranišče ali toaleta (pogosta okrajšava je WC) je prostor namenjen predvsem uriniranju ali defekaciji, pa tudi odplakovanju produktov bljuvanja in menstruacije.
Poglej Starorimska civilizacija in Stranišče
Sula
Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.
Poglej Starorimska civilizacija in Sula
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Starorimska civilizacija in Teodozij I.
Toskanski slog
Toskanski slog / red (latinsko Ordo Tuscanicus ali Ordo Tuscanus, s pomenom etruščanski red) je eden izmed dveh klasičnih slogov / redov, ki so jih razvili Rimljani, drugi pa je kompozitni slog.
Poglej Starorimska civilizacija in Toskanski slog
Trajanov forum
Trajanov forum (lat. Forum Traiani; italijanščina: Foro di Traiano) je bil zadnji imperialni forum, ki je bil zgrajen v starem Rimu.
Poglej Starorimska civilizacija in Trajanov forum
Triariji
Replika triarijeve verižne srajce, meča in ščita iz Flavijskega amfiteatra v Rimu Triariji (latinsko, mn.) so bili vojaška enota in vojaki rimskih manipelskih legij v zgodnji Rimski republiki (509-107 pr. n. št.), ki so vse do Marijevih reform leta 107 pr.
Poglej Starorimska civilizacija in Triariji
Triera
250px Triera, tudi trirema ali troveslača (grško Τριήρης triērēs, latinsko: trirēmis), je bila pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel.
Poglej Starorimska civilizacija in Triera
Tuba
Basovska tuba Túba je velik glasbeni inštrument iz družine basovskih trobil z ventili.
Poglej Starorimska civilizacija in Tuba
V. legija Alaudae
Peta legija Alaudae (latinsko Legio quinta Alaudae, tudi Alauda ali Alaudarum), poznana tudi kot Galska, rimska legija, ki jo je leta 52 pr.
Poglej Starorimska civilizacija in V. legija Alaudae
Veliti
Velita Veliti (latinsko, mn. iz latinskega vellus – runo ali kožuh ali velox - hitro) so bili lahko oboroženi pešaki v polibijski vojski Rimske republike.
Poglej Starorimska civilizacija in Veliti
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Starorimska civilizacija in Vitruvij
Vojna Antonija in Oktavijana
Državljanska vojna med Markom Antonijem in Oktavijanom (32-30 pr. n. št.) je bila zadnja vojna rimske republike.
Poglej Starorimska civilizacija in Vojna Antonija in Oktavijana
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Starorimska civilizacija in Zahodno Rimsko cesarstvo
Zakonik dvanajstih plošč
right Zakonik dvanajstih plošč (latinsko ali) je bil zakonik Rimske republike, ki je postal temelj rimskega prava.
Poglej Starorimska civilizacija in Zakonik dvanajstih plošč
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Starorimska civilizacija in Zevs
Glej tudi
Antični Rim
Bivši imperiji
Stari vek
Prav tako znan kot Rimljani, Rimska doba, Stari Rim, Stari Rimljani.