Kazalo
42 odnosi: Abeceda, Abecedarium, Anatolija, Apeninski polotok, Bolzano, Bustrofedon, Digama, Etrurija, Faliskijščina, Feničanska abeceda, Fonem, Germanski jeziki, Grčija, Grščina, Grška abeceda, Indoevropski jeziki, Ischia, Italija, Italski jeziki, Jelka (rod), Latinica, Lepontščina, Lidijščina, Lugano, Mesapijščina, Neapeljski zaliv, Nekropola, Omega, Orvieto, Oskijščina, Ribe, Runa, Silabarij, Staroitalska pisava, Ticino, Umbrijščina, Unicode, Val Camonica, Venetščina, Zapornik, Zvenečnost, 8 (število).
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Staroitalska pisava in Abeceda
Abecedarium
''Abecedarium'' (1550) Abecedarium (tudi Abecednik in Abecedarij) je bralni priročnik, ki ga Primož Trubar leta 1550 skupaj s Katekizmom objavil kot 8 listov obsegajočo knjižico z abecedo, namenjeno preprostemu ljudstvu kot pripomoček za učenje branja.
Poglej Staroitalska pisava in Abecedarium
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Staroitalska pisava in Anatolija
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Staroitalska pisava in Apeninski polotok
Bolzano
Bolzano (ali Balsan, redko) je italijansko mesto, pokrajina in glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske.
Poglej Staroitalska pisava in Bolzano
Bustrofedon
Napis v načinu bustrofedon, Kreta, 5. stoletje pr. n. št. Bustrofédon je izraz, ki označuje način pisanja, pri katerem se smer pisanja v vsaki naslednji vrstici obrne: če je prva vrstica pisana od leve proti desni, je druga od desne proti levi, tretja spet od leve proti desni in tako naprej.
Poglej Staroitalska pisava in Bustrofedon
Digama
Digama (velika črka Ϝ, mala črka ϝ) je starinska grška črka, ki ni vključena v standardno grško abecedo.
Poglej Staroitalska pisava in Digama
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Poglej Staroitalska pisava in Etrurija
Faliskijščina
Faliskijščina je izumrl jezik antične Italije.
Poglej Staroitalska pisava in Faliskijščina
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Staroitalska pisava in Feničanska abeceda
Fonem
Glásnik ali foném (phōnēma – glas, z glasom izrečen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.
Poglej Staroitalska pisava in Fonem
Germanski jeziki
Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.
Poglej Staroitalska pisava in Germanski jeziki
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Staroitalska pisava in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Staroitalska pisava in Grščina
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Staroitalska pisava in Grška abeceda
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Staroitalska pisava in Indoevropski jeziki
Ischia
Ischia (neapeljsko ) je vulkanski otok v Tirenskem morju.
Poglej Staroitalska pisava in Ischia
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Staroitalska pisava in Italija
Italski jeziki
Italski jeziki so skupina indoevropskih jezikov.
Poglej Staroitalska pisava in Italski jeziki
Jelka (rod)
Iglice vrste ''Abies grandis'' (velika jelka) Cel in razstavljen storž vrste ''Abies borisii-regis'' (bolgarska jelka) Iglice vrste ''Abies alba'' (navadna jelka) Jélka (znanstveno ime Abies) je rod v družini borovk.
Poglej Staroitalska pisava in Jelka (rod)
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Staroitalska pisava in Latinica
Lepontščina
Lepontščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili keltski Leponti v severni Italiji, v rimski provinci Cisalpski Galiji (Gallia Cisalpina), kjer sicer obstajajo sledovi dveh starih keltskih jezikov: lepontskega in galskega.
Poglej Staroitalska pisava in Lepontščina
Lidijščina
Lidijščina je izumrl anatolski jezik.
Poglej Staroitalska pisava in Lidijščina
Lugano
Lugano (latinsko Luganum) je mesto z okoli 63.000 prebivalci na jugu Švice, v italijanskojezičnem kantonu Ticino, ki meji na Italijo.
Poglej Staroitalska pisava in Lugano
Mesapijščina
Mesapijščina ali mesapijski jezik je izumrl indoevropski jezik, ki ga je v antični dobi govorilo ljudstvo Mesapijcev v jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apulija (italijansko Puglia).
Poglej Staroitalska pisava in Mesapijščina
Neapeljski zaliv
Apeninskem polotoku Neapeljski zaliv je 16 kilometrov širok zaliv, ki se nahaja na zahodni obali Italije (pokrajina Napoli, v regiji Kampanija).
Poglej Staroitalska pisava in Neapeljski zaliv
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Poglej Staroitalska pisava in Nekropola
Omega
Ómega (grško:; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj.
Poglej Staroitalska pisava in Omega
Orvieto
Orvieto je mesto in občina z okoli 20.000 prebivalci v pokrajini Terni v jugozahodni Umbriji v Italiji.
Poglej Staroitalska pisava in Orvieto
Oskijščina
Oskijščina je izumrl jezik antične Italije.
Poglej Staroitalska pisava in Oskijščina
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Staroitalska pisava in Ribe
Runa
kamnu iz Röka. Rúna je pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen.
Poglej Staroitalska pisava in Runa
Silabarij
Zlogovnica, silabar ali silabarij (tudi seznam silabogramov) je urejena zbirka silabogramov (grafično znamenje za zlog v zlogovni pisavi) za vse zloge jezika, ki uporablja zlogovno pisavo.
Poglej Staroitalska pisava in Silabarij
Staroitalska pisava
Marsiliana d'Albegna okoli leta 700 pr. n. št.: ''ABGDEVZHΘIKLMNΞOPŚQRSTUXΦΨ'', brano z desne proti levi Staroitalska pisava je ena od več sedaj izumrlih abecednih sistemov, ki je bil v rabi na Apeninskem polotoku v antiki za različne indoevropske jezike (v glavnem za italske) in neindoevropske jezike (npr.
Poglej Staroitalska pisava in Staroitalska pisava
Ticino
Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.
Poglej Staroitalska pisava in Ticino
Umbrijščina
Umbrijščina je izumrl jezik antične Italije.
Poglej Staroitalska pisava in Umbrijščina
Unicode
Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.
Poglej Staroitalska pisava in Unicode
Val Camonica
Val Camonica (tudi Valcamonica ali dolina Camonica, vzhodnolombardsko Al Camònega) je ena največjih dolin v osrednjih Alpah v vzhodni Lombardiji v Italiji.
Poglej Staroitalska pisava in Val Camonica
Venetščina
Venétščina ali venétski jêzik je izumrl indoevropski jezik, ki so ga govorili Veneti, železnodobni prebivalci severovzhodne Italije (od 8. stoletja do 1. stoletja pr. n. št.), na območju današnje pokrajine Veneto (slov. Benečija).
Poglej Staroitalska pisava in Venetščina
Zapornik
Zapornik (tudi okluziv, eksplozivJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.) je v glasoslovju pljučni soglasnik, pri katerem je glasovna cev zaprta, tako da je pretok zraka onemogočen, zapori pa običajno sledi nenadna sprostitev zračnega toka.
Poglej Staroitalska pisava in Zapornik
Zvenečnost
Zvenečnost je lastnost glasu, dosežena s tresenjem glasilk.
Poglej Staroitalska pisava in Zvenečnost
8 (število)
8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.
Poglej Staroitalska pisava in 8 (število)
Prav tako znan kot Etruška abeceda, Stara italska abeceda, Stara italska pisava, Staroitalska abeceda.