Kazalo
47 odnosi: Apenini, Arezzo, Arhaična Grčija, Arhitektura, Arno (reka), Caere, Cerveteri, Chiusi, Cloaca Maxima, Cortona, Dvanajst bogov Olimpa, Emilija - Romanja, Etruščani, Fajansa, Fiesole, Gaj Avgust Oktavijan, Grozdje, Italijanščina, Kampanija, Kanalizacija, Lacij, Latinščina, Latinica, Liguri, Lok (arhitektura), Lombardija, Lucij Tarkvinij Superb, Napoleon Bonaparte, Oljka, Orientalizirano obdobje, Orvieto, Pad, Perugia, Rimska republika, Sicilija, Stari Egipt, Tarkvinija, Tibera, Tirensko morje, Toskana, Umbrija, Veji, Via sacra, Villanovska kultura, Volsinii, Volterra, Vulci.
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Etrurija in Apenini
Arezzo
Arezzo je mesto in občina v osrednji Italiji, glavno mesto pokrajine z istim imenom, ki se nahaja v Toskani.
Poglej Etrurija in Arezzo
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8.
Poglej Etrurija in Arhaična Grčija
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Etrurija in Arhitektura
Arno (reka)
Arno je reka v italijanski deželi Toskana v Italiji.
Poglej Etrurija in Arno (reka)
Caere
Caere (tudi Caisra in Cisra) je latinsko ime, ki so ga dali Rimljani enemu večjih mest južne Etrurije, današnji Cerveteri, približno 50-60 kilometrov severovzhodno od Rima.
Poglej Etrurija in Caere
Cerveteri
Cerveteri (italijanski) je mesto in občina severnega Lacija v metropolitanskem mestu Rim.
Poglej Etrurija in Cerveteri
Chiusi
Chiusi (Etruščansko: Clevsin; Umbrijsko: Camars, starogrško: Klysion, Κλύσιον, latinsko: Clusium) je mesto in občina v pokrajini Siena v Toskani, Italija in leži ob meji s pokrajino Umbrija.
Poglej Etrurija in Chiusi
Cloaca Maxima
Cloaca Maxima (italijansko Cloaca Massima) je eden prvih kanalizacijskih sistemov na svetu.
Poglej Etrurija in Cloaca Maxima
Cortona
Cortona (italijansko) je mesto in občina v pokrajini Arezzo v Toskani, Italija.
Poglej Etrurija in Cortona
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Etrurija in Dvanajst bogov Olimpa
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Etrurija in Emilija - Romanja
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Etrurija in Etruščani
Fajansa
Krožnik iz Faenze, poslikan s tradicionalnim vzorcem Fajansa (iz francoskega faïence), je vrsta svetle keramike, prevlečene z belo svinčevo-kositrno glazuro, primerno za poslikavanje, ki so jo francosko govoreči uporabniki sprva povezovali z mestom Faenza pri Raveni v osrednji Italiji, od koder so jo uvažali.
Poglej Etrurija in Fajansa
Fiesole
Fiesole je mesto in občina metropolitanskem mestu Firenze v italijanski regiji Toskana, na slikoviti višini nad Firencami, 5 km severovzhodno od tega mesta.
Poglej Etrurija in Fiesole
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Etrurija in Gaj Avgust Oktavijan
Grozdje
Grozdje je sadje, ki zraste na vinski trti.
Poglej Etrurija in Grozdje
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Etrurija in Italijanščina
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Etrurija in Kampanija
Kanalizacija
Kanalizacija v Parizu Kanalizacija je sistem za zbiranje in odstranjevanje odplak ki poteka od mesta nastanka odpadnih vod do čistilnih naprav.
Poglej Etrurija in Kanalizacija
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Etrurija in Lacij
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Etrurija in Latinščina
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Etrurija in Latinica
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Etrurija in Liguri
Lok (arhitektura)
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.
Poglej Etrurija in Lok (arhitektura)
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Etrurija in Lombardija
Lucij Tarkvinij Superb
Lucij Tarkvinij Superb (latinsko) je bil legendarni sedmi in zadnji kralj Rima, ki je vladal od leta 535 pr.
Poglej Etrurija in Lucij Tarkvinij Superb
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Etrurija in Napoleon Bonaparte
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Poglej Etrurija in Oljka
Orientalizirano obdobje
V arhaični fazi antične grške umetnosti je orientalizirano obdobje kulturno in umetnostno zgodovinsko obdobje, ki se je začelo v poznem delu 8.
Poglej Etrurija in Orientalizirano obdobje
Orvieto
Orvieto je mesto in občina z okoli 20.000 prebivalci v pokrajini Terni v jugozahodni Umbriji v Italiji.
Poglej Etrurija in Orvieto
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Etrurija in Pad
Perugia
Perugia () je s 168.000 prebivalci glavno mesto italijanske dežele Umbrija in središče pokrajine Perugia v osrednji Italiji, ki jo prečka reka Tibera.
Poglej Etrurija in Perugia
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Etrurija in Rimska republika
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Etrurija in Sicilija
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Etrurija in Stari Egipt
Tarkvinija
Tarkvinija (italijansko Tarquinia), nekdanji Corneto, je staro mesto v pokrajini Viterbo, v Laciju v Italiji, znano predvsem zaradi poslikanih etruščanskih grobnic v nekropolah ali pokopališčih, ki so na seznamu Unesco-ve svetovne dediščine.
Poglej Etrurija in Tarkvinija
Tibera
Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.
Poglej Etrurija in Tibera
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Etrurija in Tirensko morje
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Etrurija in Toskana
Umbrija
Umbrija (v italijanskem izvirniku Umbria), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Etrurija in Umbrija
Veji
Veji (tudi Veius; italijansko Veio) je bilo pomembno starodavno etruščansko mesto na južnih mejah Etrurije in le 16 km severozahodno od Rima v Italiji.
Poglej Etrurija in Veji
Via sacra
Via Sacra (latinsko Via Sacra) je bila glavna ulica antičnega Rima, ki je vodila od vrha Kapitolskega griča skozi nekatere najpomembnejše religiozne dele foruma (kjer je bila to najširša ulica), v Kolosej.
Poglej Etrurija in Via sacra
Villanovska kultura
Villanovska kultura je bila najzgodnejša železnodobna kultura srednje in severne Italije, ki je nenadoma sledila bronastdobni kulturi Terramare in v 7.
Poglej Etrurija in Villanovska kultura
Volsinii
Volsinii ali Vulsinii (etruščansko Velzna ali Velusna; grško Ouolsinii, Ὀυολσίνιοι; Ὀυολσίνιον), je ime dveh starodavnih mest Etrurije, enega, ki na obali Lacus Volsiniensis (sodobno Lago di Bolsena) in drugega na Via Clodia, med Clusiumom (današnji Chiusi) in Forumom Cassii (danes Vetralla).
Poglej Etrurija in Volsinii
Volterra
Volterra je obzidano mesto na hribu v deželi Toskana v Italiji.
Poglej Etrurija in Volterra
Vulci
Vulci ali Volci (etruščansko Velch ali Velx, odvisno od uporabljene romanizacije) je bilo bogato in pomembno etruščansko mesto.
Poglej Etrurija in Vulci