Kazalo
83 odnosi: Aleksander Veliki, Anatolija, Antični Rim, Apeninski polotok, Atene, Španija, Baker, Bitka pri Akciju, Chiusi, Civilizacija, Denar, Diktator, Državljanska vojna, Drugi triumvirat, Egipt (rimska provinca), Ekvi, Epir, Etruščani, Evropa, Filozofija, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Galci, Grčija, Helenistično obdobje, Kapitolski grič, Kartagina (občina), Kelti, Kleopatra VII., Konzul, Korint, Korzika, Kovanec, Kralj, Kultura, Latinščina, Latinci, Lucij Tarkvinij Superb, Lukani, Makedonija (kraljestvo), Mark Antonij, Mark Emilij Lepid, Mark Licinij Kras, Mark Vipsanij Agripa, Monarhija, Obleganje, Oglej, Oligarhija, Patriciji (plemstvo), Pergamon, ... Razširi indeks (33 več) »
- Bivše države na Apeninskem polotoku
- Bivše države v Afriki
- Bivše države v Evropi
- Bivše republike
- Leto 27 pr. n. št.
- Leto 509 pr. n. št.
- Ukinitve v 1. stoletju pr. n. št.
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Rimska republika in Aleksander Veliki
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Rimska republika in Anatolija
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Poglej Rimska republika in Antični Rim
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Rimska republika in Apeninski polotok
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Rimska republika in Atene
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Rimska republika in Španija
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Rimska republika in Baker
Bitka pri Akciju
Bitka pri Akciju 2. septembra 31 pr. n. št. je bila odločilna pomorska bitka med Oktavijanom in združeno vojsko Marka Antonija in Kleopatre VII. v Jonskem morju pri Akciju (latinsko Actium) v rimski provinci Epir pri sedanji Prévezi v Grčiji.
Poglej Rimska republika in Bitka pri Akciju
Chiusi
Chiusi (Etruščansko: Clevsin; Umbrijsko: Camars, starogrško: Klysion, Κλύσιον, latinsko: Clusium) je mesto in občina v pokrajini Siena v Toskani, Italija in leži ob meji s pokrajino Umbrija.
Poglej Rimska republika in Chiusi
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Rimska republika in Civilizacija
Denar
Vzorec slike izmišljene bančne kartice ATM (Automatic Teller Machine, slovensko bančni avtomat ali bankomat). Največji del svetovnega denarja obstaja le v obliki knjižnega denarja, ki se prenaša med finančnimi računalniki. Različne plastične kartice in druge naprave nudijo posameznim potrošnikom možnost, da takšen denar elektronsko nakažejo na svoje bančne račune in plačujejo iz njih brez uporabe gotovine.
Poglej Rimska republika in Denar
Diktator
Kim il-sung (Severna Koreja) Iraka. Diktátor je vladar države, ki odloča o vseh državnih zadevah.
Poglej Rimska republika in Diktator
Državljanska vojna
Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.
Poglej Rimska republika in Državljanska vojna
Drugi triumvirat
Oktavijana (desno), kovana leta 41 pr. n. št. za počastitev ustanovitve drugega triumvirata leta 43 pr. n. št.; na obeh straneh kovancev je napis III VIR R P C, ki pomeni ''"Eden od treh mož, ki vodijo Republiko"''.D.R. Sear, ''Common Legend Abbreviations On Roman Coins''.
Poglej Rimska republika in Drugi triumvirat
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Rimska republika in Egipt (rimska provinca)
Ekvi
Položaj Ekvov v osrednji Italiji v 5. stoletju pr. n. št. Ekvi (latinsko, starogrško in) so bili italsko pleme, ki je živelo v Apeninih vzhodno od Lacija v osrednji Italiji.
Poglej Rimska republika in Ekvi
Epir
Zemljevid antičnega Epirja Epir (grško: Ήπειρος, Ípiros, kar pomeni »celina«) je pokrajina ob obali Jonskega morja v severozahodni Grčiji in južni Albaniji.
Poglej Rimska republika in Epir
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Rimska republika in Etruščani
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Rimska republika in Evropa
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Rimska republika in Filozofija
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Rimska republika in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Rimska republika in Gaj Julij Cezar
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Rimska republika in Galci
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Rimska republika in Grčija
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Rimska republika in Helenistično obdobje
Kapitolski grič
Kapitolski grič ali Kapitol (latinskoː mons Capitolinus, italijanskoː Monte Capitolino), natančnejeː »Campidoglio«, je eden od sedmih rimskih gričev, kjer je bilo ustanovljeno zgodovinsko mesto Rim.
Poglej Rimska republika in Kapitolski grič
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Rimska republika in Kartagina (občina)
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Rimska republika in Kelti
Kleopatra VII.
Kleopatra VII.
Poglej Rimska republika in Kleopatra VII.
Konzul
Konzul je lahko.
Poglej Rimska republika in Konzul
Korint
Korint (/kɔrɪnθ/; grščina: Κόρινθος, Korinthos, izgovarjava) je mesto in nekdanja občina v Korintiji na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Rimska republika in Korint
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Rimska republika in Korzika
Kovanec
valut Kovánec (tudi nôvec) je denar v kovinski obliki, izdelan s kovanjem (od tod ime).
Poglej Rimska republika in Kovanec
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Rimska republika in Kralj
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Rimska republika in Kultura
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Rimska republika in Latinščina
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Poglej Rimska republika in Latinci
Lucij Tarkvinij Superb
Lucij Tarkvinij Superb (latinsko) je bil legendarni sedmi in zadnji kralj Rima, ki je vladal od leta 535 pr.
Poglej Rimska republika in Lucij Tarkvinij Superb
Lukani
Oskanski jezik v 5. stoletju pr. n. št. Lukani so bili italsko pleme, ki je živelo v Lukaniji, v današnji Bazilikati v južni Italiji in govorilo oskanski jezik, enega od italskih jezikov.
Poglej Rimska republika in Lukani
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Rimska republika in Makedonija (kraljestvo)
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Poglej Rimska republika in Mark Antonij
Mark Emilij Lepid
Mark Emilij Lepid (latinsko, daljše, slovensko Mark Emilj Lepid, sin Marka in vnuk Kvinta) je bil rimski politik patricijskega porekla, z Oktavijanom in Mark Antonij član drugega triumvirata in zadnji vrhovni pontifik (pontifex maximus) Rimske republike, * 89 ali 88 pr. n. št., † 13 ali 12 pr.
Poglej Rimska republika in Mark Emilij Lepid
Mark Licinij Kras
Mark Licinij Kras, rimski politik in vojskovodja, * okoli 115 pr. n. št. † 53 pr. n. št. Kras je takrat kot častnik rimske vojske med državljansko vojno (83–82 pr. n. št.) podpiral Sulo.
Poglej Rimska republika in Mark Licinij Kras
Mark Vipsanij Agripa
Márk Vipsánij Agrípa (Marcus Vipsanius Agrippa), tudi samo Agrípa, rimski vojskovodja, * okoli 63 pr. n. št., † 12 pr. n. št. Iz njegovega zgodnjega življenja ni znano veliko.
Poglej Rimska republika in Mark Vipsanij Agripa
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Rimska republika in Monarhija
Obleganje
Konstantinopla leta 1453 je trajalo dva meseca Obleganje je vojaška ali policijska operacija, v kateri se nasprotnik v utrjenem objektu (mestu, trdnjavi, zgradbi, otoku...) zadržuje v popolnem ali delnem obroču.
Poglej Rimska republika in Obleganje
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Rimska republika in Oglej
Oligarhija
Oligarhija (iz starogrških besed ὀλίγοι (olígoi).
Poglej Rimska republika in Oligarhija
Patriciji (plemstvo)
emonskega patricija, razstavljen v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani Patriciji (lat. patricii, ednina patricius) so bili prvobitni člani elitnega družbenega sloja v antičnem Rimu.
Poglej Rimska republika in Patriciji (plemstvo)
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Rimska republika in Pergamon
Plebejci
Plebejci so bili v starem Rimu najnižji sloj prebivalstva, ki ni imel vseh državljanskih pravic.
Poglej Rimska republika in Plebejci
Plenitev Rima
Mesto Rim je bilo v zgodovini večkrat napadeno.
Poglej Rimska republika in Plenitev Rima
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Poglej Rimska republika in Pompej Veliki
Prvi triumvirat
Mark Licinij Kras Gnej Pompej Veliki Prvi triumvirat, politična zveza Gaja Julija Cezarja, Marka Licinija Krasa in Gneja Pompeja Magna.
Poglej Rimska republika in Prvi triumvirat
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Poglej Rimska republika in Ptolemajsko kraljestvo
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Rimska republika in Religija
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Rimska republika in Republika
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Rimska republika in Rim
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Rimska republika in Rimska cesta
Rimska vojna mornarica
Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.
Poglej Rimska republika in Rimska vojna mornarica
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Rimska republika in Rimski konzul
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Rimska republika in Rimski senat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Rimska republika in Rimsko cesarstvo
Rimsko kraljestvo
Rimsko kraljestvo (lat. Regnum Romanum) je bila monarhija na Apeninskem polotoku.
Poglej Rimska republika in Rimsko kraljestvo
Sabinci
Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.
Poglej Rimska republika in Sabinci
Samniti
Tirenskega morja Samniti ali Sabeli (latinsko) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v Samniju, južnem srednjem delu Apeninskega polotoka, in se večkrat vojskovalo z Rimsko republiko.
Poglej Rimska republika in Samniti
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Rimska republika in Sardinija
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Rimska republika in Severna Makedonija
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Rimska republika in Sicilija
Soline
Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli poleti iz morske vode.
Poglej Rimska republika in Soline
Solon
Sólon (638 - 558 pr. n. št.), starogrški politik, arhont, zakonodajalec-reformator in lirski pesnik, Atene, Grčija.
Poglej Rimska republika in Solon
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Rimska republika in Starorimska civilizacija
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Rimska republika in Taranto
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Poglej Rimska republika in Tit Livij
Veji
Veji (tudi Veius; italijansko Veio) je bilo pomembno starodavno etruščansko mesto na južnih mejah Etrurije in le 16 km severozahodno od Rima v Italiji.
Poglej Rimska republika in Veji
Vodovod
Vrhniki iz leta 1904 Vodovòd je splet cevi in cistern, ki dovaja in odvaja vodo.
Poglej Rimska republika in Vodovod
Vojna Antonija in Oktavijana
Državljanska vojna med Markom Antonijem in Oktavijanom (32-30 pr. n. št.) je bila zadnja vojna rimske republike.
Poglej Rimska republika in Vojna Antonija in Oktavijana
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Rimska republika in Vojska
Volski
Naselja Volskov (rdeče) na zemljevidu srednje Italije Volski (latinsko) so bili osko-umbrijsko pleme, dobro znano v prvem stoletju Rimske republike.
Poglej Rimska republika in Volski
Zakonodajna oblast
Zakonodajna oblast je pravica do izdajanja zakonov.
Poglej Rimska republika in Zakonodajna oblast
100 pr. n. št.
100 pr.
Poglej Rimska republika in 100 pr. n. št.
200 pr. n. št.
Stoletja: 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. - 1. stoletje pr. n. št. Desetletja: 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. 210. pr. n. št. - 200. pr. n. št. - 190. pr. n. št. 180. pr. n. št.
Poglej Rimska republika in 200 pr. n. št.
50 pr. n. št.
50 pr.
Poglej Rimska republika in 50 pr. n. št.
Glej tudi
Bivše države na Apeninskem polotoku
Bivše države v Afriki
Bivše države v Evropi
Bivše republike
Leto 27 pr. n. št.
Leto 509 pr. n. št.
Ukinitve v 1. stoletju pr. n. št.
Prav tako znan kot Republika Rim.