Odpri v Google MapsKazalo
58 odnosi: Agora, Amfiteater, Anatolija, Apis, Arzenal, Asklepij, Atal I. Soter, Atene, Atenska akropola, Azija (rimska provinca), Berlin, Bitka pri Manzikertu, Delfi, Delos, Efez, Egejsko morje, Epigon, Filip V. Makedonski, Forum, Friz, Gimnazij (Antična Grčija), Hadrijan, Heraklej, Heroon, Hipokrat, Izida, Kapadokija, Kelti, Klavdij Galen, Kolonada, Konstans II., Konstantinopel, Krščanstvo, Ksenofont, Lizimah, Makedonske vojne, Maslama ibn Abd al-Malik, Murat III., Odbor za svetovno dediščino, Osmansko cesarstvo, Pergament, Pergamonska knjižnica, Pergamonski oltar, Pont, Potres, Propileje, Razodetje (Apokalipsa), Rimsko gledališče (zgradba), Sasanidsko cesarstvo, Seldžuki, ... Razširi indeks (8 več) »
- Kraji svetovne dediščine v Turčiji
- Zgodovina Turčije
Agora
Agora v Efezu Agora (grško: ἀγορά, iz glagola ἀγείρω.
Poglej Pergamon in Agora
Amfiteater
Rimska arena v Arlesu, Francija. Amfiteater, Nîmes Arena di Verona v Veroni Amfiteater v Pulju Amfiteater v Budimpešti Amfiteater v Trierju Amfiteater je odprto prizorišče, ki se uporablja za zabavo, kulturne in druge prireditve ter šport.
Poglej Pergamon in Amfiteater
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Pergamon in Anatolija
Apis
Apis ali Hapis (alternativno črkovanje Hapi-Ankh) je bil sveti bik, ki so ga častili predvsem v Memfisu in njegovi okolici.
Poglej Pergamon in Apis
Arzenal
Arzenal (italijansko arsenale) je vojaški objekt, ki je namenjen izdelavi, popravilu in shrambi vojaške tehnike in opreme.
Poglej Pergamon in Arzenal
Asklepij
Asklepij, Pariz, Louvre Asklepij je v grški mitologiji bog zdravilstva.
Poglej Pergamon in Asklepij
Atal I. Soter
Atal I. (starogrško, Attalos Α΄) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, "Rešitelj") je bil od leta 241 pr.
Poglej Pergamon in Atal I. Soter
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Pergamon in Atene
Atenska akropola
Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.
Poglej Pergamon in Atenska akropola
Azija (rimska provinca)
Rimsko osvajanje Male Azije Rimska provinca Azija (latinsko: Asia ali Asiana, grško: Ασιανή, Asiané), v bizantinskem obdobju Frigija, rimska prokonzulska provinca v zahodni Mali Aziji.
Poglej Pergamon in Azija (rimska provinca)
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Pergamon in Berlin
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Poglej Pergamon in Bitka pri Manzikertu
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Pergamon in Delfi
Delos
Otok Delos (grško Δήλος; atiško Δῆλος, dorsko Δᾶλος) je v bližini Mikona in Kikladskega arhipelaga.
Poglej Pergamon in Delos
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Pergamon in Efez
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Pergamon in Egejsko morje
Epigon
Epigon (grško epigonos) so v grški mitologiji sinovi sedmih mitoloških junakov, ki so razdejali mesto Tebe in tako maščevali smrt svojih očetov.
Poglej Pergamon in Epigon
Filip V. Makedonski
Filip V. (grško Φίλιππος Δ΄), makedonski kralj med letoma 221 do 179 pr. n. št. v rodbini Antigonidov, * 238 pr. n. št., † 179 pr. n. št. Sin kralja Demetrija II. Etolskega.
Poglej Pergamon in Filip V. Makedonski
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Poglej Pergamon in Forum
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Pergamon in Friz
Gimnazij (Antična Grčija)
Gimnazij' je bil v antični Grčiji objekt za usposabljanje tekmovalcev v ljudskih igrah, pa tudi prostor za druženje in sodelovanje pri intelektualnih opravilih.
Poglej Pergamon in Gimnazij (Antična Grčija)
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Pergamon in Hadrijan
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Pergamon in Heraklej
Heroon
Severozahodni heroon v Sagalasosu, Turčija Heroon v Agrigentu, Sicilija, napačno imenovan ''Teronova grobnica'' Heroon ali heroum (grško: ἡρῷον), svetišče ali oltar, posvečen antičnemu grškemu ali rimskemu junaku, postavljen kot spomenik in mesto njegovega čaščenja.
Poglej Pergamon in Heroon
Hipokrat
Hipókrat s Kósa (grško Ιπποκράτης: Ippokrátes), grški antični zdravnik, * okoli 460 pr. n. št., egejski otok Kos, Grčija, † okoli 380 pr. n. št., Larisa, Tesalija, Grčija.
Poglej Pergamon in Hipokrat
Izida
Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.
Poglej Pergamon in Izida
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Pergamon in Kapadokija
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Pergamon in Kelti
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Poglej Pergamon in Klavdij Galen
Kolonada
Kolonada (francosko: colonnade.
Poglej Pergamon in Kolonada
Konstans II.
Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.
Poglej Pergamon in Konstans II.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Pergamon in Konstantinopel
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Pergamon in Krščanstvo
Ksenofont
Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr.
Poglej Pergamon in Ksenofont
Lizimah
Lizimah Lizimah (starogrško Λυσίμαχος), makedonski vojskovodja in diadoh, kralj Trakije, Male Azije in Makedonije, * okrog 360 pr. n. št., † 281 pr. n. št., Lidija.
Poglej Pergamon in Lizimah
Makedonske vojne
Makedonska vojna je naziv za več vojn.
Poglej Pergamon in Makedonske vojne
Maslama ibn Abd al-Malik
Maslama ibn Abd al-Malik (arabsko مسلمة بن عبد الملك, v grških virih Μασαλμᾶς) je bil umajadski princ in eden od najslavnejših arabskih generalov v prvih desetletjih 8.
Poglej Pergamon in Maslama ibn Abd al-Malik
Murat III.
Murat III., (turško مراد ثالث, Murād-i sālis, III. Murat) sultan Osmanskega cesarstva, * 4. julij 1546, Manisa, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 15. januar 1595, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Pergamon in Murat III.
Odbor za svetovno dediščino
Logotip Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine Odbor za svetovno dediščino je predstavniško telo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), ki upravlja z mednarodno Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, sprejeto leta 1972, in presoja o nominacijah posameznih članic Unesca za vpis med Unescovo svetovno dediščino.
Poglej Pergamon in Odbor za svetovno dediščino
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Pergamon in Osmansko cesarstvo
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Poglej Pergamon in Pergament
Pergamonska knjižnica
Akropola Pergamona, vidna z ulice Via Tecta pri vhodu v Asklepijon Pergamonska knjižnica v Pergamonu v Turčiji je bila ena najpomembnejših knjižnic v antičnem svetu.
Poglej Pergamon in Pergamonska knjižnica
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Pergamon in Pergamonski oltar
Pont
Kip Ponta Pont (slovensko morje) je bil starodavni, pred-Olimpski bog morja v grški mitologiji, sin Gaje, ki ga je rodila na isti način kot večino svojih otrok - sama, brez oploditve.
Poglej Pergamon in Pont
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Pergamon in Potres
Propileje
Stopnišče proti propilejam Zunanjost propilej Propileje (grško: Προπύλαια, lat. propylon 'pred vrati') so vsak slavnostni vhod, ki temelji na izvirnih propilejah in se je uporabljal kot vhod na Akropolo v Atenah.
Poglej Pergamon in Propileje
Razodetje (Apokalipsa)
''Sveti Janez na Patmosu piše Razodetje'', Hieronymus Bosch, 1504-1505 Razodetje ali Apokalipsa je zadnja knjiga Svetega pisma Nove zaveze.
Poglej Pergamon in Razodetje (Apokalipsa)
Rimsko gledališče (zgradba)
Rimsko gledališče v Amanu v Jordaniji Zunanjost rimskega gledališča Aspend v Turčiji Notranjost avditorija rimskega gledališča v Bosri v Siriji: ''1) prednja skena 2) odrsko ozadje s stebri 3) oder 4) proskenij 5) orkestra 6) sedeži (cavea) 7) glavni vhod 8) vomitorij (vhod in izhod)'' Na podobnost rimskih gledališč z grškimi je zelo vplivala antična Grčija in prvi rimski triumvirat s Pompejem Velikim.
Poglej Pergamon in Rimsko gledališče (zgradba)
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Pergamon in Sasanidsko cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Pergamon in Seldžuki
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Pergamon in Selevkidsko cesarstvo
Stadion
Telstra'' v Sydneyju Stádion je prostor oziroma prizorišče športnih ali kulturnih prireditev, ki se večinoma odvijajo na prostem.
Poglej Pergamon in Stadion
Stoa
Restavrirana Atalova stoa v Atenah Stoa je izraz v starogrški arhitekturi za podolgovato stebrno dvorano ob trgu, po kateri so potekale pešpoti in so se običajno ljudje srečevali ter razpravljali o javnih zadevah.
Poglej Pergamon in Stoa
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Pergamon in Sultanat Rum
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Pergamon in Tempelj
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pergamon in Trakija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Pergamon in Turčija
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Poglej Pergamon in Zdravnik