Kazalo
26 odnosi: Anatolija, Antika, Antioh III. Veliki, Bizantinsko cesarstvo, Dioklecijan, Efez, Gaj Avgust Oktavijan, Goti, Grščina, Kohorta, Kreta, Kriza tretjega stoletja, Latinščina, Milet, Mitridat VI. Pontski, Politeizem, Prva mitridatska vojna, Rimska legija, Rimska provinca, Rimska republika, Rimski konzul, Rimsko cesarstvo, Sarde, Selevkidsko cesarstvo, Sula, Tetrarhija.
- Leto 133 pr. n. št.
- Ustanovitve v 130. letih pr. n. št.
- Zgodovina Turčije
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Azija (rimska provinca) in Anatolija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Azija (rimska provinca) in Antika
Antioh III. Veliki
Antioh III.
Poglej Azija (rimska provinca) in Antioh III. Veliki
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Azija (rimska provinca) in Bizantinsko cesarstvo
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Azija (rimska provinca) in Dioklecijan
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Azija (rimska provinca) in Efez
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Azija (rimska provinca) in Gaj Avgust Oktavijan
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Azija (rimska provinca) in Goti
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Azija (rimska provinca) in Grščina
Kohorta
Kohorta (latinsko, mn., slovensko truma ali četa) je bila taktična vojaška enota rimske vojske, ki je bila uvedena v času Marijevih reform in je zamenjala dotedanjo osnovno taktično enoto manipel.
Poglej Azija (rimska provinca) in Kohorta
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Azija (rimska provinca) in Kreta
Kriza tretjega stoletja
Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.
Poglej Azija (rimska provinca) in Kriza tretjega stoletja
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Azija (rimska provinca) in Latinščina
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Azija (rimska provinca) in Milet
Mitridat VI. Pontski
Mítridat VI.
Poglej Azija (rimska provinca) in Mitridat VI. Pontski
Politeizem
grške mitologije; relief hrani Waltersov muzej umetnosti, ZDA Politeízem je verovanje v več bogov, navadno zbranih v panteon z vsakemu lastno mitologijo in rituali.
Poglej Azija (rimska provinca) in Politeizem
Prva mitridatska vojna
Karta Male Azije leta 89 pr. n. št. Prva mitriadska vojna (89–85 pr. n. št.), oborožen spor med Rimsko republiko in njenimi zavezniki na eni in Pontskim kraljestvom in uporniškimi grškimi polisi na drugi strani, ki je nastal zaradi širjenja rimske nadoblasti nad grškim prebivalstvom.
Poglej Azija (rimska provinca) in Prva mitridatska vojna
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Poglej Azija (rimska provinca) in Rimska legija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Azija (rimska provinca) in Rimska provinca
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Azija (rimska provinca) in Rimska republika
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Azija (rimska provinca) in Rimski konzul
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Azija (rimska provinca) in Rimsko cesarstvo
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Azija (rimska provinca) in Sarde
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Azija (rimska provinca) in Selevkidsko cesarstvo
Sula
Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.
Poglej Azija (rimska provinca) in Sula
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Azija (rimska provinca) in Tetrarhija