Kazalo
42 odnosi: Aleksander Veliki, Anatolija, Antioh IV. Epifan, Arabski polotok, Baktrija, Bitinija, Bizantinska aristokracija in birokracija, Ciper, Cirenajka, Egejsko morje, Egipt, Etolska zveza, Filip V. Makedonski, Grčija, Grščina, Hekatompil, Judeja, Kabul, Kapadokija, Kerman, Laodika II., Laodika IV., Libanon, Louvre, Medijci, Partija (satrapija), Partsko cesarstvo, Pergamon, Perzijski zaliv, Ptolemaj V. Epifan, Ptolemajsko kraljestvo, Rimska republika, Sarde, Satrapija, Selevk II. Kalinik, Selevk III. Keraun, Selevk IV. Filopator, Selevkidsko cesarstvo, Seznam perzijskih kraljev, Sistan, Suza, Perzija, Taurus.
- Rojeni v 240. letih pr. n. št.
- Umrli leta 187 pr. n. št.
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Antioh III. Veliki in Aleksander Veliki
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Antioh III. Veliki in Anatolija
Antioh IV. Epifan
Antioh IV.
Poglej Antioh III. Veliki in Antioh IV. Epifan
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Antioh III. Veliki in Arabski polotok
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Antioh III. Veliki in Baktrija
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Poglej Antioh III. Veliki in Bitinija
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Antioh III. Veliki in Bizantinska aristokracija in birokracija
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Antioh III. Veliki in Ciper
Cirenajka
Cirenajka (Barqah; po mestu Kirena) je vzhodna obalna pokrajina v Libiji.
Poglej Antioh III. Veliki in Cirenajka
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Antioh III. Veliki in Egejsko morje
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Antioh III. Veliki in Egipt
Etolska zveza
Etolska zveza je bila konfederacija plemenskih skupnosti in mest v stari Grčiji v Etoliji v osrednji Grčiji.
Poglej Antioh III. Veliki in Etolska zveza
Filip V. Makedonski
Filip V. (grško Φίλιππος Δ΄), makedonski kralj med letoma 221 do 179 pr. n. št. v rodbini Antigonidov, * 238 pr. n. št., † 179 pr. n. št. Sin kralja Demetrija II. Etolskega.
Poglej Antioh III. Veliki in Filip V. Makedonski
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Antioh III. Veliki in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Antioh III. Veliki in Grščina
Hekatompil
Hekatompil (grško Ἑκατόμπυλος, Hekatόmpylos) ali Sad Darvāzeh (perzijsko سددروازه, tudi صددروازه, Sad Darvāzeh), antično mesto v zahodnem Horasanu v Iranu, po letu 200 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Hekatompil
Judeja
Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Izraela (Eretz Yisrael).
Poglej Antioh III. Veliki in Judeja
Kabul
Kabúl (perzijsko in paštunsko) je glavno in največje mesto Afganistana.
Poglej Antioh III. Veliki in Kabul
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Antioh III. Veliki in Kapadokija
Kerman
Kerman je glavno mesto province Kerman v Iranu.
Poglej Antioh III. Veliki in Kerman
Laodika II.
Laodika II. (starogrško, Laodíkē) je bila soproga Selevka II. Kalinika, vladarja Selevkidskega cesarstva.
Poglej Antioh III. Veliki in Laodika II.
Laodika IV.
Laodika IV. je bila grška princesa in v drugi polovici 3. stoletja pr. n. št. in v prvi polovici 2. stoletja pr. n. št. glavna svečenica in kraljica Selevkidskega cesarstva, * ni znano, † ni znano. Za glavno svečenico državnega kulta, posvečenega njeni materi Laodiki III., jo je leta 193 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Laodika IV.
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Antioh III. Veliki in Libanon
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Antioh III. Veliki in Louvre
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Antioh III. Veliki in Medijci
Partija (satrapija)
Partija (staroperzijsko: Parthava) je bila satrapija (provinca) Perzijskega (Ahemenidskega) cesarstva, kasneje del samostojnega Partskega cesarstva.
Poglej Antioh III. Veliki in Partija (satrapija)
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Antioh III. Veliki in Partsko cesarstvo
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Antioh III. Veliki in Pergamon
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Antioh III. Veliki in Perzijski zaliv
Ptolemaj V. Epifan
Ptolemaj V. Epifan (grško, Ptolemaĩos Epiphanḗs, slovensko Ptolemaj Slavni) je bil od leta 204 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Ptolemaj V. Epifan
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Poglej Antioh III. Veliki in Ptolemajsko kraljestvo
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Rimska republika
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Antioh III. Veliki in Sarde
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Satrapija
Selevk II. Kalinik
Selevk II.
Poglej Antioh III. Veliki in Selevk II. Kalinik
Selevk III. Keraun
Selevk III.
Poglej Antioh III. Veliki in Selevk III. Keraun
Selevk IV. Filopator
Selevk IV.
Poglej Antioh III. Veliki in Selevk IV. Filopator
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Antioh III. Veliki in Selevkidsko cesarstvo
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Seznam perzijskih kraljev
Sistan
Sistan (''Sigistan'') na izseku zemljevida „Perzija” (Rigobert Bonne, 1787) Sistansko porečje Haozdarova vrata (Iran) Sistan (perz. سیستان; Sīstān) je zgodovinska regija, ki obsega dele vzhodnega Irana (provinca Sistan in Balučistan), jugozahodnega Afganistana (Nimruz, Kandahar in Zabul) in Nok Kundijeve v Beludžistanu ter zahodni Pakistana.
Poglej Antioh III. Veliki in Sistan
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Poglej Antioh III. Veliki in Suza, Perzija
Taurus
Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.
Poglej Antioh III. Veliki in Taurus