Odpri v Google MapsKazalo
45 odnosi: Antična Grčija, Armenci, Azija, Črno morje, Çatalhöyük, Bizantinsko cesarstvo, Bospor, Civilizacija, Dardanele, Egejsko morje, Etruščani, Evropa, Göbekli Tepe, Goti, Grščina, Hati, Hetitščina, Hetiti, Indoevropski jeziki, Irak, Iran, Islam, Italija, Jezikoslovje, Kelti, Kurdi, Latinščina, Levant, Luvijščina, Luvijci, Marmarsko morje, Morski preliv, Neolitik, Osmansko cesarstvo, Pelazgi, Perzijci, Prazgodovina, Seldžuki, Semitski jeziki, Srednji vek, Sredozemsko morje, Starorimska civilizacija, Troja, Turčija, Turščina.
- Pokrajine v Turčiji
- Polotoki Azije
- Regije Azije
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Anatolija in Antična Grčija
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Anatolija in Armenci
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Anatolija in Azija
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Anatolija in Črno morje
Çatalhöyük
Çatalhöyük (turška izgovarjava: (çatal pomeni "vilice", höyük pa "grič")) je arheološko nahajališče neolitskega naselja v južni Anatoliji (jugovzhodno od mesta Konya – starodavni Iconium) iz okoli 7400–5200 pr.
Poglej Anatolija in Çatalhöyük
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Anatolija in Bizantinsko cesarstvo
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Anatolija in Bospor
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Anatolija in Civilizacija
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Poglej Anatolija in Dardanele
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Anatolija in Egejsko morje
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Anatolija in Etruščani
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Anatolija in Evropa
Göbekli Tepe
Göbekli Tepe (turško, Trebušasti hrib, Potbelly Hill) je arheološko najdišče na vrhu gorskega grebena v jugovzhodni Anatoliji v Turčiji, približno 12 km severovzhodno od mesta Şanlıurfa.
Poglej Anatolija in Göbekli Tepe
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Anatolija in Goti
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Anatolija in Grščina
Hati
Hati je lahko.
Poglej Anatolija in Hati
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Poglej Anatolija in Hetitščina
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Anatolija in Hetiti
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Anatolija in Indoevropski jeziki
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Anatolija in Irak
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Anatolija in Iran
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Anatolija in Islam
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Anatolija in Italija
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Anatolija in Jezikoslovje
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Anatolija in Kelti
Kurdi
Kúrdi so Iranski narod, ki po nekaterih virih šteje okoli 25 milijonov prebivalcev, večinoma v Iraku, Iranu, Turčiji in Siriji.
Poglej Anatolija in Kurdi
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Anatolija in Latinščina
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Anatolija in Levant
Luvijščina
Luvijščina je izumrl anatolski jezik.
Poglej Anatolija in Luvijščina
Luvijci
Ozemlje Luvijcev Luvijci so bili skupina indoevropsko govorečih ljudstev iz osrednje, zahodne in južne Male Azije, severnega dela zahodnega Levanta iz bronaste in železne dobe.
Poglej Anatolija in Luvijci
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.
Poglej Anatolija in Marmarsko morje
Morski preliv
Morski preliv Dardanele Gibraltarska ožina, pogled iz vesolja Morski preliv je v hidrogeografiji ozek vodni pas med otoki, polotoki ali celinami.
Poglej Anatolija in Morski preliv
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Anatolija in Neolitik
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Anatolija in Osmansko cesarstvo
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Anatolija in Pelazgi
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Anatolija in Perzijci
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Poglej Anatolija in Prazgodovina
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Anatolija in Seldžuki
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Poglej Anatolija in Semitski jeziki
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Anatolija in Srednji vek
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Anatolija in Sredozemsko morje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Anatolija in Starorimska civilizacija
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Anatolija in Troja
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Anatolija in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Anatolija in Turščina
Glej tudi
Pokrajine v Turčiji
Polotoki Azije
Regije Azije
Prav tako znan kot Mala Azija.