Odpri v Google MapsKazalo
66 odnosi: Ajshil, Anadolu Hisarı, Anatolija, Azija, Črno morje, Bitka za Galipoli, Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, Bosporski most, Carigrad, Carigrajski prekop, Dardanele, Darej I., Deviški stolp, Donava, Društvo narodov, Druga svetovna vojna, Egejsko morje, Estuarij, Evropa, Grad Yoros, Hagija Irene, Hagija Sofija, Herodot, Jazon, Kerški preliv, Konstantin I. Veliki, Konstantinopel, Kraljeva vojna mornarica, Krištof Kolumb, Kserks I., Lozanski sporazum, Marmaray, Marmarsko morje, Megara, Modra mošeja, Morski preliv, Most Fatiha Sultana Mehmeda, Most s poševnimi zategami, Most Yavuza Sultana Selima, Osmansko cesarstvo, Palača Dolmabahçe, Palača Topkapi, Pontonski most, Predor, Predor Evrazija, Prometej, Prva svetovna vojna, Renesansa, Rimsko cesarstvo, ... Razširi indeks (16 več) »
Ajshil
Ájshil ali Ájshilos (starogrško: Αἰσχύλος, Aishýlos), starogrški dramatik, 525–456 pr.
Poglej Bospor in Ajshil
Anadolu Hisarı
Anadolu Hisarı (slovensko Anatolska trdnjava), zana tudi kot Güzelce Hisarı (slovensko Lepa trdnjava) je srednjeveška trdnjava na azijski obali Bosporske ožine v Istanbulu, Turčija.
Poglej Bospor in Anadolu Hisarı
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Bospor in Anatolija
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Bospor in Azija
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Bospor in Črno morje
Bitka za Galipoli
Bitka za Galipoli je neuspela pomorska in kopenska vojaška operacija zavezniških sil med prvo svetovno vojno, da bi se prebili skozi Dardanele.
Poglej Bospor in Bitka za Galipoli
Bizanc
thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.
Poglej Bospor in Bizanc
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Bospor in Bizantinsko cesarstvo
Bosporski most
Bosporski most, ki se imenuje tudi Prvi Bosporski most ali preprosto Bospor I. (turško: Bogaziçi Köprüsü 1., Bogaziçi Köprüsü ali Birinci Kopru) in tudi most mučenikov 15.
Poglej Bospor in Bosporski most
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Bospor in Carigrad
Carigrajski prekop
Carigrajski prekop (turško: Kanal İstanbul) je projekt umetne morske poti na ravni morja.
Poglej Bospor in Carigrajski prekop
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Poglej Bospor in Dardanele
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Bospor in Darej I.
Deviški stolp
Deviški stolp (turško Kız Kulesi), od srednjeveškega bizantinskega obdobja znan tudi kot Leandrov stolp, je stolp na majhnem otočku na južnem vhodu Bosporskega preliva, 200 m od obale Üsküdarja v Carigradu v Turčiji.
Poglej Bospor in Deviški stolp
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Bospor in Donava
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Poglej Bospor in Društvo narodov
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Bospor in Druga svetovna vojna
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Bospor in Egejsko morje
Estuarij
Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.
Poglej Bospor in Estuarij
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Bospor in Evropa
Grad Yoros
Grad Yoros (turško: Yoros kalesi) je bizantinski grad v razvalinah ob sotočju Bosporja in Črnega morja, severno od Józuetovega hriba, v Carigradu v Turčiji.
Poglej Bospor in Grad Yoros
Hagija Irene
Hagija Irene (Αγία Ειρήνη) ali Hagia Eirene (v srednjeveški grščini Ἁγία Εἰρήνη, grška izgovorjava:, »Sveti mir«, Aya İrini), včasih znana tudi kot sveta Irene, je vzhodna pravoslavna cerkev v zunanjem dvorišču palače Topkapı v Carigradu.
Poglej Bospor in Hagija Irene
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Bospor in Hagija Sofija
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Bospor in Herodot
Jazon
Kip Jazona pred gradom Schönbrunn na Dunaju Jazon prinaša zlato runo Peliju, detajl z grške vaze Jazon (starogrško: Ιάσων, etruščansko: Easun) je bil v grški mitologiji heroj, ki se je s skupino Argonavtov podal na iskanje zlatega runa.
Poglej Bospor in Jazon
Kerški preliv
Kerški preliv (rusko: Керченский пролив, ukrajinsko: Керченская протока, krimsko tatarsko Keriç boğazı) je morski preliv, poimenovan po mestu Kerč, ki povezuje Črno in Azovsko morje in ločuje Kerški polotok na polotoku Krimu na zahodu od polotoka Taman ruskega Krasnodarskega Kraja na vzhodu.
Poglej Bospor in Kerški preliv
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Bospor in Konstantin I. Veliki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Bospor in Konstantinopel
Kraljeva vojna mornarica
Kraljeva vojna mornarica (angleško Royal Navy; kratica RN) je vojna mornarica Združenega kraljestva.
Poglej Bospor in Kraljeva vojna mornarica
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Poglej Bospor in Krištof Kolumb
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Poglej Bospor in Kserks I.
Lozanski sporazum
Lozanski sporazum je bil mirovni sporazum, podpisan 24.
Poglej Bospor in Lozanski sporazum
Marmaray
Predor v gradnji v maju 2012 Marmaray je projekt izgradnje železniškega predora v turškem mestu Carigrad.
Poglej Bospor in Marmaray
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.
Poglej Bospor in Marmarsko morje
Megara
Megara (grško: Μέγαρα), antično mesto v Atiki, Grčija.
Poglej Bospor in Megara
Modra mošeja
Modra mošeja, znana tudi po svojem uradnem imenu mošeja sultana Ahmeda (turško Sultan Ahmet Camii), je zgodovinska cesarska mošeja iz osmanskega obdobja v Carigradu v Turčiji.
Poglej Bospor in Modra mošeja
Morski preliv
Morski preliv Dardanele Gibraltarska ožina, pogled iz vesolja Morski preliv je v hidrogeografiji ozek vodni pas med otoki, polotoki ali celinami.
Poglej Bospor in Morski preliv
Most Fatiha Sultana Mehmeda
Most Fatiha Sultana Mehmeta, znan tudi kot Drugi Bosporski most (v turščini: Fatih Sultan Mehmet Köprüsü, FSM Köprüsü ali 2. Kopru), je viseči most v Carigradu v Turčiji, ki premošča Bosporsko ožino (turško: Bogaziçi). Ko je bil končan v letu 1988, je bil 5.
Poglej Bospor in Most Fatiha Sultana Mehmeda
Most s poševnimi zategami
Most s poševnimi zategami, tudi kabelski most ima enega ali več pilonov (ali stebrov), iz katerega izhajajo kabli, ki nosijo mostno konstrukcijo.
Poglej Bospor in Most s poševnimi zategami
Most Yavuza Sultana Selima
Most Yavuza Sultana Selima (turško: Yavuz Sultan Selim Köprüsü) je most za železniški in cestni motorni promet, ki premošča Bosporski preliv, severno od dveh obstoječih visečih mostov v Carigradu, Turčija.
Poglej Bospor in Most Yavuza Sultana Selima
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Bospor in Osmansko cesarstvo
Palača Dolmabahçe
Palača Dolmabahçe (turško Dolmabahçe Sarayı, IPA), v okrožju Beşiktaş v Carigradu v Turčiji, na evropski obali Bosporja, je služila kot glavno upravno središče Osmanskega cesarstva in od 1856 do 1887 in 1909 do 1922 (v vmesnem obdobju je bila uporabljena palača Yıldız).
Poglej Bospor in Palača Dolmabahçe
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Poglej Bospor in Palača Topkapi
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Poglej Bospor in Pontonski most
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Poglej Bospor in Predor
Predor Evrazija
Predor Evrazija (turško Avrasya Tüneli) je cestni predor v Carigradu v Turčiji, ki prečka Bosporski preliv.
Poglej Bospor in Predor Evrazija
Prometej
Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.
Poglej Bospor in Prometej
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Bospor in Prva svetovna vojna
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Bospor in Renesansa
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Bospor in Rimsko cesarstvo
Rumeli Hisarı
Rumeli Hisarı.
Poglej Bospor in Rumeli Hisarı
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Bospor in Rusija
Sevreška mirovna pogodba
Sevreška mirovna pogodba je mednarodna pogodba, ki so jo dne 10. avgusta 1920 v francoskem mestu Sèvres podpisale premagana Osmanska država na eni in predstavniki antante na drugi strani.
Poglej Bospor in Sevreška mirovna pogodba
Seznam morskih prelivov
Seznam morskih prelivov. Morski prelivi *.
Poglej Bospor in Seznam morskih prelivov
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Bospor in Skiti
Sofoklej
Sófoklej ali Sófokles (Sofoklés), grški dramatik, * okoli 495 pr. n. št., Kolon, Grčija, † okoli 406 pr. n. št.
Poglej Bospor in Sofoklej
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Bospor in Srednji vek
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Bospor in Sredozemsko morje
Suspenzija
Suspenzija moke v vodi Suspénzija je zmes tekočine (običajno kapljevine, redkeje plina) in v njej netopne trdne snovi.
Poglej Bospor in Suspenzija
Titan (mitologija)
Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.
Poglej Bospor in Titan (mitologija)
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Bospor in Trakija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Bospor in Turčija
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Bospor in Ukrajina
Univerza Columbia
Univerza Columbia je ameriška zasebna univerza s sedežem v New Yorku, New York, ZDA.
Poglej Bospor in Univerza Columbia
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Bospor in Velika geografska odkritja
Viseči most
Viseči most je vrsta mostu, pri katerem je enota (nosilni del) obešena na kable čez vertikalne vešalke.
Poglej Bospor in Viseči most