Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Hagija Irene

Index Hagija Irene

Hagija Irene (Αγία Ειρήνη) ali Hagia Eirene (v srednjeveški grščini Ἁγία Εἰρήνη, grška izgovorjava:, »Sveti mir«, Aya İrini), včasih znana tudi kot sveta Irene, je vzhodna pravoslavna cerkev v zunanjem dvorišču palače Topkapı v Carigradu.

Kazalo

  1. 28 odnosi: Ahmed III., Apsida, Atrij, Bazilika (zgradba), Bizantinska arhitektura, Carigrad, Freska, Hagija Sofija, Justinijan I., Kapitel, Konstancij II., Konstantin I. Veliki, Konstantin V. Kopronim, Konstantinopel, Kupola, Leon III. Izavrijec, Mehmed II. Osvajalec, Mošeja, Mozaik, Musée de l'Armée, Narteks, Osmansko cesarstvo, Palača Topkapi, Potres, Rimsko cesarstvo, Turčija, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zgodovinska območja Carigrada.

Ahmed III.

Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.

Poglej Hagija Irene in Ahmed III.

Apsida

Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.

Poglej Hagija Irene in Apsida

Atrij

Grand Doubletree hotel/condo, 42-nadstropni atrij, center Miamija Atrij je v arhitekturi velik odprt prostor, ki se nahaja v stavbi.

Poglej Hagija Irene in Atrij

Bazilika (zgradba)

Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.

Poglej Hagija Irene in Bazilika (zgradba)

Bizantinska arhitektura

Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.

Poglej Hagija Irene in Bizantinska arhitektura

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Hagija Irene in Carigrad

Freska

Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.

Poglej Hagija Irene in Freska

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Poglej Hagija Irene in Hagija Sofija

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Poglej Hagija Irene in Justinijan I.

Kapitel

Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.

Poglej Hagija Irene in Kapitel

Konstancij II.

Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.

Poglej Hagija Irene in Konstancij II.

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.

Poglej Hagija Irene in Konstantin I. Veliki

Konstantin V. Kopronim

Konstantin V. Kopronim (grško: Κωνσταντίνος Ε΄ Κοπρώνυμος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 741 do 775, * 718, † 14. september 775.

Poglej Hagija Irene in Konstantin V. Kopronim

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Hagija Irene in Konstantinopel

Kupola

Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.

Poglej Hagija Irene in Kupola

Leon III. Izavrijec

Leon III.

Poglej Hagija Irene in Leon III. Izavrijec

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Hagija Irene in Mehmed II. Osvajalec

Mošeja

Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.

Poglej Hagija Irene in Mošeja

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Hagija Irene in Mozaik

Musée de l'Armée

Zgradba Les Invalides v Parizu Musée de L'Armée je muzej v Les Invalides (Pariz, Francija).

Poglej Hagija Irene in Musée de l'Armée

Narteks

Narteks Izraz narteks v cerkveni arhitekturi pomeni preddverje ali vhodno lopo pri cerkvah starejšega tipa.

Poglej Hagija Irene in Narteks

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Hagija Irene in Osmansko cesarstvo

Palača Topkapi

Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.

Poglej Hagija Irene in Palača Topkapi

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Poglej Hagija Irene in Potres

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Hagija Irene in Rimsko cesarstvo

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Poglej Hagija Irene in Turčija

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Hagija Irene in Vzhodna pravoslavna cerkev

Zgodovinska območja Carigrada

Zgodovinska območja Carigrada so skupina znamenitosti v glavnem okrožju Fatih v mestu Carigrad v Turčiji.

Poglej Hagija Irene in Zgodovinska območja Carigrada