Kazalo
153 odnosi: Afrika, Alpe, Anatolija, Anglija, Apolon, Arij, Arijanstvo, Arles, Atanazij Veliki, Črno morje, Balkan, Bitinija, Bitka pri Milvijskem mostu, Bizanc, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bog, Bolgarija, Carigrad, Damnatio memoriae, Dioklecijan, Dioklecijanovo preganjanje, Donava, Dunaj, Egipt, Ekumenski koncil, Emona, Evropa, Evzebij Cezarejski, Francija, Galija, Grščina, Gregorijanski koledar, Grki, Hrvaška, Iberski polotok, Iliri, Italija, Jezus Kristus, Jordan, Julijanski koledar, Kip, Klavdij II. Gotski, Konkubinat, Konstancij II., Konstancij Klor, Konstans, Konstantin II., Konstantinopel, Konstantinska dinastija, ... Razširi indeks (103 več) »
- Bizantinski svetniki
- Iliri
- Konstantinska dinastija
- Rimski cesarji v 4. stoletju
- Rojeni leta 272
- Rojeni v 3. stoletju
- Umrli leta 337
- Ustanovitelji mest
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Konstantin I. Veliki in Afrika
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Konstantin I. Veliki in Alpe
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Konstantin I. Veliki in Anatolija
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Konstantin I. Veliki in Anglija
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Konstantin I. Veliki in Apolon
Arij
Árij (grško:, latinsko: Arius), krščanski duhovnik iz Aleksandrije, * 250 do 256, Libija(?); †336, Carigrad.
Poglej Konstantin I. Veliki in Arij
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Konstantin I. Veliki in Arijanstvo
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Konstantin I. Veliki in Arles
Atanazij Veliki
Sveti Atanazij Veliki (grško: Ἀθανάσιος, Athanásios), oziroma Sveti Atanazij Aleksandrijski (Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2.
Poglej Konstantin I. Veliki in Atanazij Veliki
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Konstantin I. Veliki in Črno morje
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Konstantin I. Veliki in Balkan
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Poglej Konstantin I. Veliki in Bitinija
Bitka pri Milvijskem mostu
Bitka pri Milvijskem mostu je bila bitka med rimskima cesarjema Konstantinom I. in Maksencijem, ki je potekala 28. oktobra 312.
Poglej Konstantin I. Veliki in Bitka pri Milvijskem mostu
Bizanc
thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.
Poglej Konstantin I. Veliki in Bizanc
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Konstantin I. Veliki in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Konstantin I. Veliki in Bizantinsko cesarstvo
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Konstantin I. Veliki in Bog
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Konstantin I. Veliki in Bolgarija
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Konstantin I. Veliki in Carigrad
Damnatio memoriae
Geta; Getov obraz je izbrisan zaradi ''damnatio memoriae'' na ukaz njegovega brata Damnatio memoriae je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni »prekletstvo spomina«.
Poglej Konstantin I. Veliki in Damnatio memoriae
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Konstantin I. Veliki in Dioklecijan
Dioklecijanovo preganjanje
stolnice svetega Rafaela, Dubuque, Iowa. V oltarju je shranjena škatla z ostanki Ceziana, mladega dečka, ki so ga mučili v času Dioklecijanovega preganjanja. Dioklecijanovo preganjanje je bila zadnja in najhujša faza preganjanja kristjanov v Rimskem imperiju.
Poglej Konstantin I. Veliki in Dioklecijanovo preganjanje
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Konstantin I. Veliki in Donava
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Konstantin I. Veliki in Dunaj
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Konstantin I. Veliki in Egipt
Ekumenski koncil
Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.
Poglej Konstantin I. Veliki in Ekumenski koncil
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Konstantin I. Veliki in Emona
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Konstantin I. Veliki in Evropa
Evzebij Cezarejski
Chronicon''). Rokopis iz 13. stoletja Evzebij Cezarejski, starokrščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof in svetovalec Konstantina I. Velikega; * okoli 263, Cezareja (Caesarea Maritima, sedaj Izrael), † 30. maj 339, Cezareja.
Poglej Konstantin I. Veliki in Evzebij Cezarejski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Konstantin I. Veliki in Francija
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Konstantin I. Veliki in Galija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Konstantin I. Veliki in Grščina
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Poglej Konstantin I. Veliki in Gregorijanski koledar
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Konstantin I. Veliki in Grki
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Konstantin I. Veliki in Hrvaška
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Konstantin I. Veliki in Iberski polotok
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Konstantin I. Veliki in Iliri
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Konstantin I. Veliki in Italija
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Konstantin I. Veliki in Jezus Kristus
Jordan
Reka Jordan, Galilejsko jezero in Mrtvo morje; satelitski posnetek Reka Jordan Oznaka reke Jordan Jordan je reka na Arabskem polotoku.
Poglej Konstantin I. Veliki in Jordan
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Konstantin I. Veliki in Julijanski koledar
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Poglej Konstantin I. Veliki in Kip
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Poglej Konstantin I. Veliki in Klavdij II. Gotski
Konkubinat
Konkubinat se največkrat (vendar ne vedno) nanaša na družbeno stanje ženske, ki je v zakonskem razmerju z moškim, čeprav z njim ni poročena, saj le ta ne more biti poročen z njo, pogosto zaradi razlike v socialnem statusu.
Poglej Konstantin I. Veliki in Konkubinat
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Konstantin I. Veliki in Konstancij II.
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Poglej Konstantin I. Veliki in Konstancij Klor
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Poglej Konstantin I. Veliki in Konstans
Konstantin II.
Konstantin II. (latinsko: Flavius Claudius Constantinus Augustus),Jones, str.
Poglej Konstantin I. Veliki in Konstantin II.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Konstantin I. Veliki in Konstantinopel
Konstantinska dinastija
Konstantinska dinastija je neformalno ime vladarske družine Rimskega cesarstva od Konstancija Klora († 305) do smrti Julijana Odpadnika († 363).
Poglej Konstantin I. Veliki in Konstantinska dinastija
Konzul
Konzul je lahko.
Poglej Konstantin I. Veliki in Konzul
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Konstantin I. Veliki in Krščanstvo
Kvartodecimanizem
Kvartodecimanizem je bilo krščansko versko gibanje, ki je zagovarjalo mnenje, da bi morali veliko noč praznovati 14.
Poglej Konstantin I. Veliki in Kvartodecimanizem
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Konstantin I. Veliki in Latinščina
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Konstantin I. Veliki in Marseille
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Konstantin I. Veliki in Mezija
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Konstantin I. Veliki in Mezopotamija
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Konstantin I. Veliki in Milano
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva.
Poglej Konstantin I. Veliki in Milanski edikt
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Poglej Konstantin I. Veliki in Nadškof
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Konstantin I. Veliki in Nemčija
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Poglej Konstantin I. Veliki in Niš
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Konstantin I. Veliki in Nikejsko cesarstvo
Nikomedija
Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).
Poglej Konstantin I. Veliki in Nikomedija
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Konstantin I. Veliki in Odrin
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Poglej Konstantin I. Veliki in Palestina (regija)
Panegirik
Panegirik je formalna oblika javnega govora ali pa pisane proze, ki praviloma v kronološkem redu opisuje velika dejanja neke osebe ali stvari v povečini častitljivi obliki in tonu.
Poglej Konstantin I. Veliki in Panegirik
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Konstantin I. Veliki in Panonija (rimska provinca)
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Konstantin I. Veliki in Patriarh
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Konstantin I. Veliki in Perzija
Pikti
Pikti so bili plemenska konfederacija narodov, ki so živeli v današnji vzhodni in severni Škotski v času pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka.
Poglej Konstantin I. Veliki in Pikti
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Poglej Konstantin I. Veliki in Pontonski most
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Konstantin I. Veliki in Ravena
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Konstantin I. Veliki in Ren
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Konstantin I. Veliki in Rim
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Konstantin I. Veliki in Rimsko cesarstvo
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Poglej Konstantin I. Veliki in Samomor
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Konstantin I. Veliki in Sarkofag
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Konstantin I. Veliki in Sasanidsko cesarstvo
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Konstantin I. Veliki in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Konstantin I. Veliki in Seznam rimskih cesarjev
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Konstantin I. Veliki in Sirija
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Konstantin I. Veliki in Sofija
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Konstantin I. Veliki in Solun
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Konstantin I. Veliki in Srbija
Sveta Helena
Sveta Helena, izvirno Flavia Julia Helena Augusta, znana tudi kot Helena Konstantinopelska, žena cesarja Konstancija Klora in mati Konstantina I. Velikega, * med 248 in 250, Drepanum v Bitiniji, † verjetno 18. avgust 330, Nikomedija (danes Izmit).
Poglej Konstantin I. Veliki in Sveta Helena
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Poglej Konstantin I. Veliki in Svetnik
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Konstantin I. Veliki in Tempelj
Teolog
Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.
Poglej Konstantin I. Veliki in Teolog
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Konstantin I. Veliki in Teologija
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Konstantin I. Veliki in Tetrarhija
Tiran
Tiran (grško τύραννος, týrannos) v sodobni različici pomeni absolutni vladar, neomejen z zakonom ali statutom, ali tisti, ki si je prilastil legitimno neodvisnost.
Poglej Konstantin I. Veliki in Tiran
Tolerančni edikt (311)
Tolerančni edikt je 30. aprila 311 izdal rimski cesar Galerij v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji in z njim je razglasil versko toleranco do vseh oblik verovanj, vključno s krščanstvom.
Poglej Konstantin I. Veliki in Tolerančni edikt (311)
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Konstantin I. Veliki in Trakija
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Konstantin I. Veliki in Trier
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Konstantin I. Veliki in Turčija
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Konstantin I. Veliki in Uzurpator
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Konstantin I. Veliki in Velika Britanija
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Konstantin I. Veliki in Verona
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Konstantin I. Veliki in Vzhodna pravoslavna cerkev
1. avgust
1.
Poglej Konstantin I. Veliki in 1. avgust
1. maj
1.
Poglej Konstantin I. Veliki in 1. maj
1. marec
1.
Poglej Konstantin I. Veliki in 1. marec
11. maj
11.
Poglej Konstantin I. Veliki in 11. maj
11. november
11.
Poglej Konstantin I. Veliki in 11. november
18. september
18.
Poglej Konstantin I. Veliki in 18. september
19. september
19.
Poglej Konstantin I. Veliki in 19. september
21. maj
21.
Poglej Konstantin I. Veliki in 21. maj
22. maj
22.
Poglej Konstantin I. Veliki in 22. maj
25. julij
25.
Poglej Konstantin I. Veliki in 25. julij
268
268 (CCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Konstantin I. Veliki in 268
27. februar
27.
Poglej Konstantin I. Veliki in 27. februar
270
270 (CCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Konstantin I. Veliki in 270
271
271 (CCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Konstantin I. Veliki in 271
272
272 (CCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Konstantin I. Veliki in 272
273
273 (CCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Konstantin I. Veliki in 273
28. februar
28.
Poglej Konstantin I. Veliki in 28. februar
28. oktober
28.
Poglej Konstantin I. Veliki in 28. oktober
29. oktober
29.
Poglej Konstantin I. Veliki in 29. oktober
293
293 (CCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Konstantin I. Veliki in 293
298
298 (CCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Konstantin I. Veliki in 298
3. julij
3.
Poglej Konstantin I. Veliki in 3. julij
3. junij
3.
Poglej Konstantin I. Veliki in 3. junij
30. april
30.
Poglej Konstantin I. Veliki in 30. april
301
301 (CCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Konstantin I. Veliki in 301
302
302 (CCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Konstantin I. Veliki in 302
303
303 (CCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Konstantin I. Veliki in 303
304
304 (CCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Konstantin I. Veliki in 304
305
305 (CCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Konstantin I. Veliki in 305
306
306 (CCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Konstantin I. Veliki in 306
307
307 (CCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Konstantin I. Veliki in 307
308
308 (CCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Konstantin I. Veliki in 308
309
309 (CCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Konstantin I. Veliki in 309
310
310 (CCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Konstantin I. Veliki in 310
311
311 (CCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Konstantin I. Veliki in 311
312
312 (CCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Konstantin I. Veliki in 312
313
313 (CCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Konstantin I. Veliki in 313
314
314 (CCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Konstantin I. Veliki in 314
316
316 (CCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Konstantin I. Veliki in 316
317
317 (CCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Konstantin I. Veliki in 317
318
318 (CCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Konstantin I. Veliki in 318
321
321 (CCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Konstantin I. Veliki in 321
323
323 (CCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Konstantin I. Veliki in 323
324
324 (CCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Konstantin I. Veliki in 324
325
325 (CCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Konstantin I. Veliki in 325
326
326 (CCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Konstantin I. Veliki in 326
327
327 (CCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Konstantin I. Veliki in 327
330
330 (CCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Konstantin I. Veliki in 330
335
335 (CCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Konstantin I. Veliki in 335
337
337 (CCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Konstantin I. Veliki in 337
4. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje | 2. stoletje | 3. stoletje | 4.
Poglej Konstantin I. Veliki in 4. stoletje
8. oktober
8.
Poglej Konstantin I. Veliki in 8. oktober
9. september
9.
Poglej Konstantin I. Veliki in 9. september
Glej tudi
Bizantinski svetniki
Iliri
Konstantinska dinastija
Rimski cesarji v 4. stoletju
Rojeni leta 272
Rojeni v 3. stoletju
Umrli leta 337
Ustanovitelji mest
Prav tako znan kot Konstantin I., Konstantin Veliki.