Odpri v Google MapsKazalo
56 odnosi: Akvinkum, Alani, Amantini, Andizeti, Šopron, Beograd, Bizantinsko cesarstvo, Boji, Brevki, Budimpešta, Carnuntum, Dalmacija, Dioklecijan, Dolenjska, Donava, Dunaj, Eraviski, Gaj Avgust Oktavijan, Gjur, Gornja Panonija (rimska provinca), Goti, Gradiščanska, Grščina, Hrvaška, Huni, Istra, Jazi, Karpati, Kelti, Komárom, Kras, Latinščina, Madžari, Madžarska, Meja (razločitev), Mezija, Norik, Osijek, Ptuj, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Sava, Sever, Sisek, Slovani, Slovenija, Sombotel, Spodnja Panonija (rimska provinca), Srbija, Sremska Mitrovica, ... Razširi indeks (6 več) »
- Ukinitve leta 107
Akvinkum
Stanovanjski del Akvinka Akvinkum (latinsko: Aquincum), rimski tabor (castra) in kasneje mesto v Spodnji Panoniji na desnem bregu Donave v sedanjem Starem Budimu (Óbuda), ki je bilo del rimskega mejnega obrambnega sistema.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Akvinkum
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Alani
Amantini
Ilirska plemena pred rimskimi osvajanji Amantini (grško: Ἄμαντες), antično panonsko ilirsko pleme, ki je prebivalo v okolici Sirmiuma, sedanje Sremske Mitrovice v Srbiji, verjetno pa tudi mnogo južneje, kar dokazuje njihovo naselje Amantija v južni Albaniji kakšnih 30 km vzhodno od Valone.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Amantini
Andizeti
thumb Andizeti (latinsko Andizetes) so bili manjša skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so naseljevali pokrajino severno od Segestanov.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Andizeti
Šopron
Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Šopron
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Panonija (rimska provinca) in Beograd
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Bizantinsko cesarstvo
Boji
thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Boji
Brevki
Zemljevid poselitve Ilirov Brevki, tudi Breuci (grško: Βρεῦκοι), ilirsko pleme, ki je živelo ob srednjem toku reke Save med Vrbasom in Drino.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Brevki
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Budimpešta
Carnuntum
Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Carnuntum
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Dalmacija
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Dioklecijan
Dolenjska
Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).
Poglej Panonija (rimska provinca) in Dolenjska
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Donava
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Dunaj
Eraviski
Ostanki Akvinka Eraviski, keltsko ljudstvo, ki je bilo naseljeno na področju sedanje Budimpešte na Madžarskem.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Eraviski
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Gaj Avgust Oktavijan
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Panonija (rimska provinca) in Gjur
Gornja Panonija (rimska provinca)
Gornja Panonija (latinsko: Pannonia Superior), provinca Rimskega cesarstva z glavnim mestom Carnuntum, ustanovljena leta 103.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Gornja Panonija (rimska provinca)
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Goti
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Gradiščanska
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Grščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Hrvaška
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Huni
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Istra
Jazi
Jazi (tudi Jasi, latinsko Iasi) so bili keltilizirani Panonci.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Jazi
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Karpati
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Kelti
Komárom
Komárom je mesto na desnem bregu Donave na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Komáromi Županije Komárom-Esztergom.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Komárom
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Kras
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Latinščina
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Madžari
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Madžarska
Meja (razločitev)
Meja je lahko: v geografiji.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Meja (razločitev)
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Mezija
Norik
Norik je lahko.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Norik
Osijek
Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Osijek
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Ptuj
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Rimsko cesarstvo
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Panonija (rimska provinca) in Sava
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Sever
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Sisek
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Panonija (rimska provinca) in Slovani
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Slovenija
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej Panonija (rimska provinca) in Sombotel
Spodnja Panonija (rimska provinca)
Spodnja Panonija (latinsko: Pannonia Inferior), provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 103.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Spodnja Panonija (rimska provinca)
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Panonija (rimska provinca) in Srbija
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Sremska Mitrovica
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Székesfehérvár
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Tetrarhija
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Tiberij
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Trajan
Velika ilirska vstaja
Začetek Batonove vstaje leta 6 Batonova zmaga pri Vuki leta 7 Razvoj Batonove vstaje leta 8 Batonov propad leta 9 Velika ilirska vstaja, Panonska vstaja ali Batonova vstaja je bil velik vojaški spopad med zvezo domorodnih plemen Ilirika in Rimljani, ki je trajal od leta 6 do 9.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Velika ilirska vstaja
Vindobona
Karta Vindobone okoli leta 250 Vindobona (iz galskega windo- - bel in bona – podlaga ali dno) je bilo keltsko naselje in kasneje rimski vojaški tabor na prostoru sedanjega Dunaja v Avstriji.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Vindobona
Glej tudi
Ukinitve leta 107
Prav tako znan kot Panonia, Panonia Superior, Panonija.