Odpri v Google MapsKazalo
67 odnosi: Albanščina, Alpe, Alpidska orogeneza, Argeș (reka), Avstrija, Železo, Češka, Črno morje, Brașov, Braničevo, Bratislava, Bukarešta, Bukev, Cluj-Napoca, Divja mačka, Donava, Enciklopedija Britannica, Geologija, Goti, Goverla, Gozdarstvo, Gozdna meja, Heves, Holocen, Huni, Iglasti gozd, Kmetijstvo, Košice, Krakov, Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov, Madžarska, Mezozoik, Miškolc, Odra, Olt, Orogeneza, Panonska nižina, Permafrost, Podnebje, Poljska, Ptolemaj, Ris, Rjavi medved, Romunija, Sesalci, Sibiu, Slovaška, Smreka, Srbija, Srebro, ... Razširi indeks (17 več) »
- Geografija Evrope
- Gore na Češkem
- Gorovja v Evropi
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Karpati in Albanščina
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Karpati in Alpe
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Karpati in Alpidska orogeneza
Argeș (reka)
Argeș (romunska izgovarjava) je reka v južni Romuniji.
Poglej Karpati in Argeș (reka)
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Karpati in Avstrija
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Karpati in Železo
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Karpati in Češka
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Karpati in Črno morje
Brașov
Brașov je mesto v Romuniji in upravno središče okrožja Brașov.
Poglej Karpati in Brașov
Braničevo
Mesto Braničevo v Srbskem despotatu leta 1422 Braničevo (srbsko Браничево, Braničevo) je geografska regija v vzhodni centralni Srbiji, večinoma v Upravnem okrožju Braničevo.
Poglej Karpati in Braničevo
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Karpati in Bratislava
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Poglej Karpati in Bukarešta
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Karpati in Bukev
Cluj-Napoca
Cluj-Napoca (izg. kluž napoka, nemško Kreis Klausenburg, madžarsko Kolozsvár, srednjeveško latinsko Castrum Clus, Claudiopolis, jidiš קלויזנבורג, Kloiznburg) običajno kar Cluj, je po številu prebivalcev četrto največje mesto v Romuniji.
Poglej Karpati in Cluj-Napoca
Divja mačka
Divja mačka (znanstveno ime Felis silvestris) je manjša mačka iz rodu Felis, tj.
Poglej Karpati in Divja mačka
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Karpati in Donava
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Karpati in Enciklopedija Britannica
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Karpati in Geologija
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Karpati in Goti
Goverla
Goverla (ukrajinsko, rusinsko in rusko Говерла), višine 2061 m, je del Karpatov in najvišja gora v Ukrajini.
Poglej Karpati in Goverla
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Poglej Karpati in Gozdarstvo
Gozdna meja
Gozdna meja na prelazu Berthoud Pass, Kolorado, pri nadmorski višini okrog 3.450 m Drevesna meja v slovenskem pogorju Gozdna meja je meja, do katere glede na podnebne, prstene razmere, reliefno izoblikovanost območja še uspeva gozd.
Poglej Karpati in Gozdna meja
Heves
Heves je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Hevesi Županije Heves.
Poglej Karpati in Heves
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Karpati in Holocen
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Karpati in Huni
Iglasti gozd
Iglasti gozd, Ontario, Kanada. Iglasti gozd (ljudsko tudi črni gozd) je gozdno zemljišče, na katerem je več kot 75 % dreves iglavcev.
Poglej Karpati in Iglasti gozd
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Karpati in Kmetijstvo
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Karpati in Košice
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Karpati in Krakov
Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov
Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov so skupina devetih lesenih verskih objektov iz 16.-18.
Poglej Karpati in Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Karpati in Madžarska
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Karpati in Mezozoik
Miškolc
Miškolc (madžarsko Miskolc) je četrto največje mesto in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Miskolci Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.
Poglej Karpati in Miškolc
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Karpati in Odra
Olt
Olt (romunsko in madžarsko Olt, latinsko Aluta ali Alutus, starogrško, Alytos, turško Oltu) je reka v Romuniji, dolga 615 km.
Poglej Karpati in Olt
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Karpati in Orogeneza
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Karpati in Panonska nižina
Permafrost
Permafrost glede na trajanje in vsebnost ledu Permafrost (merzlota) so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.
Poglej Karpati in Permafrost
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Karpati in Podnebje
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Karpati in Poljska
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Karpati in Ptolemaj
Ris
Ris (znanstveno ime Lynx lynx) ali navadni ris je prvotno živel v listnatih gozdovih, človek pa ga je pregnal v gore in v redko gozdnato krajino.
Poglej Karpati in Ris
Rjavi medved
Rjávi mêdved (znanstveno ime Ursus arctos) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda (Ursus maritimus) največja danes živeča zver.
Poglej Karpati in Rjavi medved
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Karpati in Romunija
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Karpati in Sesalci
Sibiu
Sibiu (romunska izgovarjava, zastarelo Sibiiu; transilvanskosaško Härmeschtat, madžarsko Nagyszeben) je mesto v Transilvaniji v Romuniji s 147.245 prebivalci.
Poglej Karpati in Sibiu
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Karpati in Slovaška
Smreka
Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk.
Poglej Karpati in Smreka
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Karpati in Srbija
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Karpati in Srebro
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Karpati in Srednja Evropa
Stara planina
Stara planina (bolgarsko in) ali Balkan (балкан) je gorovje na vzhodu Balkanskega polotoka, ki se razteza v dolžini približno 530 km od zahoda proti vzhodu, od Vrške Čuke na meji med Bolgarijo in Srbijo prek vse širine Bolgarije do rta Emine na obali Črnega morja.
Poglej Karpati in Stara planina
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Karpati in Terciar
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Karpati in Trajan
Trajanovi dačanski vojni
Trajanovi dačanski vojni leta 101–102 in 105–106 sta bila vojaška pohoda Rimskega cesarstva proti dačanskemu kralju Decebalu med vladavino cesarja Trajana (vladal 98-117).
Poglej Karpati in Trajanovi dačanski vojni
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Karpati in Transilvanija
Užgorod
Užgorod je mesto v zahodni Ukrajini, središče istoimenske občine, rajona in Zakarpatske oblasti.
Poglej Karpati in Užgorod
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Karpati in Ukrajina
Verecki prelaz
Verecki prelaz (ukrajinsko Veréцький перевал, Verec'kij pereval; uradneje ukrajinsko перевал Середньоверецький, pereval Seredn'overec'kij, znan tudi kot Ворі́цьський перевал, Voric's'ki pereval; madžarsko Vereckei-hágó) je gorski prelaz v Ukrajini, eden najpomembnejših prelazov Notranjih vzhodnih Karpatov.
Poglej Karpati in Verecki prelaz
Visoke Tatre
Štrbské Pleso Visoke Tatre so gorovje in najvišji del Tater in vseh Karpatov.
Poglej Karpati in Visoke Tatre
Volk
Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike.
Poglej Karpati in Volk
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Karpati in Vzhodna Evropa
Zakopane
Zakopáne so mesto na skrajnem jugu Poljske, na južnem delu regije Podhale ob vznožju gorovja Tatre, dela Karpatov.
Poglej Karpati in Zakopane
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Karpati in Zemeljski plin
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Karpati in Zlato
Zober
Zober (znanstveno ime Bison bonasus) ali evropski bizon je bil prvotno razširjen v gozdovih Evrazije in severne Afrike, poleg ameriškega bizona je ena od dveh še živečih vrst bizonov.
Poglej Karpati in Zober
Zveri
Zveri (znanstveno ime Carnivora) so red sesalcev, ki so večinoma plenilci in torej uživajo meso, poznamo pa tudi vrste, ki so vsejede ali celo pretežno rastlinojede.
Poglej Karpati in Zveri