Kazalo
78 odnosi: Akindžije, Alba Iulia, Arad, Štefan I. Ogrski, Baker, Banat, Banatski Bolgari, Bitka pri Mohaču, Brașov, Citadela, Cluj-Napoca, Donava, Drakula, Drugo obleganje Dunaja, Flandrija, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Geografija Romunije, Gepidi, Glavno mesto, Habsburžani, Huni, Ivan Zapolja, Jezero Svete Ane, Karlovški mir, Karpati, Karpi, Kneževina Transilvanija, Latinščina, Legenda, Leopold I. Habsburški, Lesene cerkve Maramureșa, Lignit, Madžarščina, Madžari, Mangan, Mošeja, Mozela, Nemščina, Nemci, Ogrska, Olt, Oradea, Osmansko cesarstvo, Pokrajina, Ren, Rimska Dakija, Rimsko cesarstvo, Romščina, Romi, Romunščina, ... Razširi indeks (28 več) »
Akindžije
Akindžije, v Osmanskem cesarstvu pripadniki posebnega roda vojske, običajno lahkega konjeniškega odreda.
Poglej Transilvanija in Akindžije
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Poglej Transilvanija in Alba Iulia
Arad
Arad je mesto v istoimenskem okrožju v zahodni Romuniji.
Poglej Transilvanija in Arad
Štefan I. Ogrski
Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.
Poglej Transilvanija in Štefan I. Ogrski
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Transilvanija in Baker
Banat
Lega Banata v Evropi Banat (srbsko: Banat, madžarsko: Bánság, romunsko: Banat) je geografska in zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi, ki je administrativno razdeljena od leta 1919 med tri države Srbijo (Vojvodina), Romunijo in Madžarsko.
Poglej Transilvanija in Banat
Banatski Bolgari
Novo zavezp v banatskobolgarščino. Banatski Bolgari (Palćene ali Banátsći balgare, madžarsko Bánáti bolgárok, Bánsági bolgárok, bolgarsko банатски българи, romunsko Bulgari bănăţeni) so južnoslovanska etnična skupina v Banatu, ki je na Ogrsko (Madžarsko) prišla v 18.
Poglej Transilvanija in Banatski Bolgari
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Transilvanija in Bitka pri Mohaču
Brașov
Brașov je mesto v Romuniji in upravno središče okrožja Brașov.
Poglej Transilvanija in Brașov
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Transilvanija in Citadela
Cluj-Napoca
Cluj-Napoca (izg. kluž napoka, nemško Kreis Klausenburg, madžarsko Kolozsvár, srednjeveško latinsko Castrum Clus, Claudiopolis, jidiš קלויזנבורג, Kloiznburg) običajno kar Cluj, je po številu prebivalcev četrto največje mesto v Romuniji.
Poglej Transilvanija in Cluj-Napoca
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Transilvanija in Donava
Drakula
Drákula je izmišljena oseba, najbolj slaven vampir.
Poglej Transilvanija in Drakula
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Transilvanija in Drugo obleganje Dunaja
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Transilvanija in Flandrija
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Transilvanija in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Geografija Romunije
Z 238.400 kvadratnimi kilometri je Romunija dvanajsta največja država v Evropi.
Poglej Transilvanija in Geografija Romunije
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Poglej Transilvanija in Gepidi
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Transilvanija in Glavno mesto
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Transilvanija in Habsburžani
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Transilvanija in Huni
Ivan Zapolja
Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22.
Poglej Transilvanija in Ivan Zapolja
Jezero Svete Ane
Jezero Svete Ane (Lacul Sfânta Ana.) je kratersko slano jezero na Sedmograškem (severovzhodna Romunija, vzhodni Karpati).
Poglej Transilvanija in Jezero Svete Ane
Karlovški mir
Karlovški mir je mirovni sporazum, podpisan 26. januarja 1699 v Sremskih Karlovcih v sedanji Srbiji.
Poglej Transilvanija in Karlovški mir
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Transilvanija in Karpati
Karpi
Dakije (106-271 n. št.); Karpi so bili naseljeni na ozemlju med rekama Siret in Prut v sedanji vzhodni Romuniji Karpi ali Karpijani so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo najkasneje od leta 410 in najmanj do leta 318 naseljeno v vzhodnih delih sedanje Romunije (Moldavija) Etnična pripadnost Karpov ostaja sporna, saj v ohranjenih primarnih pisnih virih ni ustreznih podatkov.
Poglej Transilvanija in Karpi
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Transilvanija in Kneževina Transilvanija
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Transilvanija in Latinščina
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Poglej Transilvanija in Legenda
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Transilvanija in Leopold I. Habsburški
Lesene cerkve Maramureșa
Položaj Maramureșa v Romuniji Pravoslavne lesene cerkve so v romunskem okrožju Maramureș v severni Transilvaniji v Romuniji.
Poglej Transilvanija in Lesene cerkve Maramureșa
Lignit
Rudnik lignita - dnevni kop Lignit ali mehki rjavi premog je vrsta premoga, ki ima sorazmerno nizko kurilno vrednost (od 10 do 20 MJ/kg).
Poglej Transilvanija in Lignit
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Transilvanija in Madžarščina
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Transilvanija in Madžari
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Poglej Transilvanija in Mangan
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Transilvanija in Mošeja
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Poglej Transilvanija in Mozela
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Transilvanija in Nemščina
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Transilvanija in Nemci
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Transilvanija in Ogrska
Olt
Olt (romunsko in madžarsko Olt, latinsko Aluta ali Alutus, starogrško, Alytos, turško Oltu) je reka v Romuniji, dolga 615 km.
Poglej Transilvanija in Olt
Oradea
Oradea (Nagyvárad,; starinsko slovensko Veliki Varadin) je mesto z okoli 200.000 prebivalci v severozahodni Romuniji, upravni sedež okrožja Bihor.
Poglej Transilvanija in Oradea
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Transilvanija in Osmansko cesarstvo
Pokrajina
Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.
Poglej Transilvanija in Pokrajina
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Transilvanija in Ren
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Transilvanija in Rimska Dakija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Transilvanija in Rimsko cesarstvo
Romščina
Rómščina (romsko rromani ćhib) je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 4,8 milijonov ljudi, v romskih in sintskih skupnostih okoli po svetu, predvsem v Evropi.
Poglej Transilvanija in Romščina
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Poglej Transilvanija in Romi
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Transilvanija in Romunščina
Romuni
Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.
Poglej Transilvanija in Romuni
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Transilvanija in Romunija
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Transilvanija in Sasi
Seznam propadlih držav
Seznam držav, ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle...).
Poglej Transilvanija in Seznam propadlih držav
Sibiu
Sibiu (romunska izgovarjava, zastarelo Sibiiu; transilvanskosaško Härmeschtat, madžarsko Nagyszeben) je mesto v Transilvaniji v Romuniji s 147.245 prebivalci.
Poglej Transilvanija in Sibiu
Sighișoara
Sighișoara (nemško Schäßburg, madžarsko Segesvár, latinsko Castrum Sex) je mesto ob reki Târnava Mare v okrožju Mureș v Romuniji, v zgodovinski regiji Transilvanija.
Poglej Transilvanija in Sighișoara
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Transilvanija in Slovani
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Transilvanija in Sol
Solni rudnik v Turdi
Salina Turda je rudnik soli na območju Durgău-Valea Sărată v Turdi, ki je drugo največje mesto v okrožju Cluj v Romuniji.
Poglej Transilvanija in Solni rudnik v Turdi
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Transilvanija in Srednji vek
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Transilvanija in Sulejman I.
Suzerenstvo
Suzerenstvo ali sizerenstvo ('nadvladarstvo') je naziv za razmerje v katerem ima nek vladar ali država pravico od drugega vladarja, naroda ali države zahtevati davek, oziroma v večji ali manjši meri upravljati z njihovimi zunanjimi zadevami.
Poglej Transilvanija in Suzerenstvo
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Transilvanija in Svinec
Târgu Mureș
Târgu Mureș (madžarsko Marosvásárhely, nemško Neumarkt am Mieresch, znan tudi po drugih imenih) je sedež okrožja Mureș na severnoosrednjem delu Romunije.
Poglej Transilvanija in Târgu Mureș
Temišvar
Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.
Poglej Transilvanija in Temišvar
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Transilvanija in Tevtonski viteški red
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Transilvanija in Trajan
Trianonska mirovna pogodba
Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.
Poglej Transilvanija in Trianonska mirovna pogodba
Ukrajinci
Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).
Poglej Transilvanija in Ukrajinci
Valonija
Valonija (francosko Région wallonne oz. Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), flamsko oz. nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji.
Poglej Transilvanija in Valonija
Vasi s trdnjavskimi cerkvami v Transilvaniji
Jugovzhodna Transilvanija v Romuniji je najbolj znana po več kot 150 dobro ohranjenih trdnjavskih cerkvah v veliko različnih arhitekturnih slogih (od 300 prvotnih trdnjavskih cerkev) iz 13.
Poglej Transilvanija in Vasi s trdnjavskimi cerkvami v Transilvaniji
Visoka porta
Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.
Poglej Transilvanija in Visoka porta
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Transilvanija in Vizigoti
Vlad III. Drakula
Vlad III.
Poglej Transilvanija in Vlad III. Drakula
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Transilvanija in Vojvodina
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Transilvanija in Zemeljski plin
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Transilvanija in Zlato
1075
1075 (MLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Transilvanija in 1075
Prav tako znan kot Erdeljsko.