Odpri v Google MapsKazalo
32 odnosi: Art nouveau, Avstro-Ogrska, Baročna arhitektura, Bastijon, Brukenthalov narodni muzej, Bukarešta, Ceh, Celovec, Družba Jezusova, Evropska prestolnica kulture, Făgăraș (gorovje), Filharmonija, Gotska arhitektura, Landshut, Luxembourg, Madžari, Marburg, Mechelen, Nemci, Obzidje, Olt, Papež Celestin III., Protestantska župnijska cerkev svete Marije, Sibiu, Prva svetovna vojna, Rennes, Romi, Romuni, Romunija, Seznam suverenih držav, Transilvanija, Turizem, Vzhodnoevropski čas.
- Mesta v Romuniji
Art nouveau
Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.
Poglej Sibiu in Art nouveau
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Sibiu in Avstro-Ogrska
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Sibiu in Baročna arhitektura
Bastijon
Skica francoskega bastijona iz 16. stoletja Bastijon (iz fr. bastion; slovensko branik) je izbočen prizidek na trdnjavskem zidu, ki omogoča neposredno bočno streljanje na sovražnike, ki se nahajajo ob zidu.
Poglej Sibiu in Bastijon
Brukenthalov narodni muzej
Brukenthalov narodni muzej (romunsko Muzeul Naţional Brukenthal, nemško Brukenthal National Museum) je skupina muzejev v Sibiuju v Transilvaniji (Romunija).
Poglej Sibiu in Brukenthalov narodni muzej
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Poglej Sibiu in Bukarešta
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Poglej Sibiu in Ceh
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Sibiu in Celovec
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Sibiu in Družba Jezusova
Evropska prestolnica kulture
Evropska prestolnica kulture (krajše: EPK) je naziv, ki ga za dobo enega koledarskega leta nosi eno ali več mest v Evropski uniji, ki sodelujejo v programu Evropska prestolnica kulture.
Poglej Sibiu in Evropska prestolnica kulture
Făgăraș (gorovje)
Ferata Zmeilor Gorovje Făgăraș (romunsko Munții Făgărașului, madžarsko Fogaras hegység) je najvišje gorovje Južnih Karpatov v Romuniji.
Poglej Sibiu in Făgăraș (gorovje)
Filharmonija
Filharmonija (grško: φιλος, prijatelj in αρμονια, harmonija) je ustanova, ki se ukvarja z orkestrskim, posledično pa še z zborovskim izvajanjem simfonične glasbe.
Poglej Sibiu in Filharmonija
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Sibiu in Gotska arhitektura
Landshut
Landshut (bavarsko Landsad) je mesto na Bavarskem na jugovzhodu Nemčije v vzhodni in južni Bavarski ob reki Isar.
Poglej Sibiu in Landshut
Luxembourg
Luxembourg, imenovan tudi Luksemburg ali Luksemburško mesto je komuna s statusom mesta in glavno mesto Velikega vojvodstva Luksemburga.
Poglej Sibiu in Luxembourg
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Sibiu in Madžari
Marburg
Marburg (tudi Marburg an der Lahn) je mesto v zvezni deželi Hessen v Nemčiji.
Poglej Sibiu in Marburg
Mechelen
Mechelen (flamsko oz. nizozemsko - izgovor, francosko Malines) je mesto in občina z nekaj manj kot 100.000 prebivalci v provinci Antwerpen v regiji Flandrija v Belgiji.
Poglej Sibiu in Mechelen
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Sibiu in Nemci
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Sibiu in Obzidje
Olt
Olt (romunsko in madžarsko Olt, latinsko Aluta ali Alutus, starogrško, Alytos, turško Oltu) je reka v Romuniji, dolga 615 km.
Poglej Sibiu in Olt
Papež Celestin III.
Papež Celestin III. (Caelestinus III, Celestino III, Celestine III), rojen kot Giacinto Bobone iz plemenite družine Orsini; papež katoliške Cerkve; * 1106, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. januar 1198 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Sibiu in Papež Celestin III.
Protestantska župnijska cerkev svete Marije, Sibiu
Protestantska župnijska cerkev svete Marije (nemško Evangelische Stadtpfarrkirche in Hermannstadtu, romunsko Biserica Evanghelică din Sibiu) je najbolj znana gotska cerkev v mestu Sibiu v Transilvaniji v Romuniji.
Poglej Sibiu in Protestantska župnijska cerkev svete Marije, Sibiu
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Sibiu in Prva svetovna vojna
Rennes
Rennes (bretonsko Roazhon) je glavno mesto severozahodne francoske regije Bretanje, občina in prefektura departmaja Ille-et-Vilaine.
Poglej Sibiu in Rennes
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Poglej Sibiu in Romi
Romuni
Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.
Poglej Sibiu in Romuni
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Sibiu in Romunija
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Sibiu in Seznam suverenih držav
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Sibiu in Transilvanija
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Sibiu in Turizem
Vzhodnoevropski čas
Vzhódnoevrópski čàs (EET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je dve uri pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Sibiu in Vzhodnoevropski čas
Glej tudi
Mesta v Romuniji
Prav tako znan kot Nagyszeben.