Kazalo
29 odnosi: Bitka pri Mohaču, Bratislava, Budim, Ferdinand I., Habsburžani, Ludvik II. Jagelo, Madžarščina, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Romunija, Slovaška, Status quo, Sulejman I., Székesfehérvár, Temišvar, Transilvanija, Visoka porta, 1487, 1505, 1511, 1514, 1526, 1528, 1538, 1540, 1541, 2. februar, 22. julij, 5. november.
- Hrvaški kralji
- Ogrski kralji
- Rojeni leta 1487
- Umrli leta 1540
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Ivan Zapolja in Bitka pri Mohaču
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Ivan Zapolja in Bratislava
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Ivan Zapolja in Budim
Ferdinand I.
Ferdinand I. je ime več vladarjev.
Poglej Ivan Zapolja in Ferdinand I.
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Ivan Zapolja in Habsburžani
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Ivan Zapolja in Ludvik II. Jagelo
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Ivan Zapolja in Madžarščina
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Ivan Zapolja in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Ivan Zapolja in Osmansko cesarstvo
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ivan Zapolja in Romunija
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Ivan Zapolja in Slovaška
Status quo
Status quo označuje utečeno (trenutno) stanje, pravzaprav pa največkrat trenutno stanje v državi, regiji, na določenem področju itd.
Poglej Ivan Zapolja in Status quo
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Ivan Zapolja in Sulejman I.
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Poglej Ivan Zapolja in Székesfehérvár
Temišvar
Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.
Poglej Ivan Zapolja in Temišvar
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Ivan Zapolja in Transilvanija
Visoka porta
Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.
Poglej Ivan Zapolja in Visoka porta
1487
1487 (MCDLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ivan Zapolja in 1487
1505
1505 (MDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ivan Zapolja in 1505
1511
1511 (MDXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ivan Zapolja in 1511
1514
1514 (MDXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ivan Zapolja in 1514
1526
1526 (MDXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ivan Zapolja in 1526
1528
1528 (MDXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ivan Zapolja in 1528
1538
1538 (MDXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ivan Zapolja in 1538
1540
1540 (MDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ivan Zapolja in 1540
1541
1541 (MDXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ivan Zapolja in 1541
2. februar
2.
Poglej Ivan Zapolja in 2. februar
22. julij
22.
Poglej Ivan Zapolja in 22. julij
5. november
5.
Poglej Ivan Zapolja in 5. november