Kazalo
49 odnosi: Avstrijsko-turška vojna (1527–1528), Štefan Zapolja, Barbara Zapolja, Batthyány, Bitka pri Mohaču, Bona Sforza, Despot (dvorni naslov), Felix Austria, Frankopani, Grad Palanok, Habsburška monarhija, Hohenzollerji, Hrvaška, Ivan Kacijanar, Jagelonci, Jovan Nenad, Kneževina Moldavija, Kneževina Transilvanija, Košice, Konstantinopelski sporazum (1533), Kraljevina Hrvaška (1527–1868), Kraljevina Ogrska (1526–1867), Krištof I. Frankopan Brinjski, Krištof Korvin, Kurjakovići, Ludvik II. Jagelo, Madžarska, Obleganje Budima (1541), Obleganje Kisega, Obleganje Sigeta, Ogrska, Osmanska Ogrska, Pál Tomori, Pécs, Peter IV. Rareš, Prvo obleganje Dunaja, Seznam madžarskih vladarjev, Sigismund I. Poljski, Sporazum iz Velikega Varadina, Sulejman I., Transilvanija, Trenčín, Vlaška, Vladislav II. Ogrski, Vzhodno Ogrsko kraljestvo, 1487, 1540, 2. februar, 22. julij.
Avstrijsko-turška vojna (1527–1528)
Avstrijsko-turška vojna (1527-1528) ali ogrska kampanja je bila vojna avstrijskega nadvojvode in ogrskega in češkega kralja Ferdinanda I. Habsburškega z Osmanskim cesarstvom.
Poglej Ivan Zapolja in Avstrijsko-turška vojna (1527–1528)
Štefan Zapolja
Štefan Zapolja (madžarsko Szapolyai István) je bil od leta 1492 do 1499 palatin Kraljevine Ogrske, * ni znano, † 25. december 1499.
Poglej Ivan Zapolja in Štefan Zapolja
Barbara Zapolja
Barbara Zapolja (madžarsko Szapolyai Borbála, poljsko Barbara Zápolya) je bila od leta 1512 do 1515 poljska kraljica in litovska velika kneginja in prva žena kralja Sigismunda I. Starega, * 1495,Pas L. v. Barbara Zapolya.
Poglej Ivan Zapolja in Barbara Zapolja
Batthyány
Batthyány (Bachyan, Bathian, Bathyan, Bathyany, Battiani, de Bachan, Baćan), je madžarska plemiška rodbina iz Gisinga (madžarsko: Németújvár), ki živi še danes.
Poglej Ivan Zapolja in Batthyány
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Ivan Zapolja in Bitka pri Mohaču
Bona Sforza
Bona Sforza d'Aragona je bila druga žena poljskega kralja Sigismunda I. Starega in kot taka kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 2. februar 1494, Vigevano, Milanska vojvodina, † 19. november 1557, Bari, Neapeljsko kraljestvo.
Poglej Ivan Zapolja in Bona Sforza
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej Ivan Zapolja in Despot (dvorni naslov)
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Ivan Zapolja in Felix Austria
Frankopani
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Poglej Ivan Zapolja in Frankopani
Grad Palanok
Grad Palanok ali grad Mukačevo je zgodovinski grad v mestu Mukačevo v zahodni ukrajinski Zakarpatski oblasti.
Poglej Ivan Zapolja in Grad Palanok
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Ivan Zapolja in Habsburška monarhija
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Ivan Zapolja in Hohenzollerji
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Ivan Zapolja in Hrvaška
Ivan Kacijanar
Ivan Kacijanar (nemško Hans Katzianer zu Katzenstein), kranjsko avstrijski general, kranjski deželni glavar, * (?) 1491, Grad Kamen, Begunje na Gorenjskem, † 27. oktober 1539, Hrvatska Kostajnica.
Poglej Ivan Zapolja in Ivan Kacijanar
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Ivan Zapolja in Jagelonci
Jovan Nenad
Jovan Nenad (srbsko Јован Ненад, Jovan Nenad), znan kot Črni, je bil srbski vojaški poveljnik v službi Kraljevine Ogrske, ki je izkoristil ogrski vojaški poraz v bitki pri Mohaču leta 1526 in kasnejše spopade za ogrski prestol in v južni Panonski nižini ustanovil svojo državo.
Poglej Ivan Zapolja in Jovan Nenad
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Ivan Zapolja in Kneževina Moldavija
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Ivan Zapolja in Kneževina Transilvanija
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Ivan Zapolja in Košice
Konstantinopelski sporazum (1533)
Konstantinopelski sporazum (turško İstanbul antlaşması) sta 22.
Poglej Ivan Zapolja in Konstantinopelski sporazum (1533)
Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Habsburška Kraljevina Hrvaška (hrvaško Kraljevina Hrvatska, madžarsko Horvát Királyság, nemško Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del Habsburške monarhije. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot Avstrijsko cesarstvo, in del Dežel ogrske krone.
Poglej Ivan Zapolja in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Ivan Zapolja in Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Krištof I. Frankopan Brinjski
Krištof I. Frankopan Brinjski ali Ozaljski (Modruš?, 1482 — Martijanec pri Ludbregu, 27. 9. 1527), je bil hrvaški plemič, iz hrvaške plemiške rodbine grofov Frankopanov.
Poglej Ivan Zapolja in Krištof I. Frankopan Brinjski
Krištof Korvin
Krištof Korvin ali Krištof Hunyadi (madžarsko Corvin Kristóf) je bil ogrski princ in zadnji moški potomec ogrske vladarske rodbine Hunyadi, * avgust 1499, Bihać, † 17. marec 1505.
Poglej Ivan Zapolja in Krištof Korvin
Kurjakovići
Kurjakovići, hrvaška plemiška rodbina, ki je izumrla leta 1531.
Poglej Ivan Zapolja in Kurjakovići
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Ivan Zapolja in Ludvik II. Jagelo
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Ivan Zapolja in Madžarska
Obleganje Budima (1541)
Obleganje Budima (madžarsko Buda ostroma (1541), turško Budin Kuşatması (1541)) (4. maj – 21. avgust 1541) je bilo habsburško obleganje Budima, Madžarska, ki se je končalo z osmansko osvojitvijo mesta.
Poglej Ivan Zapolja in Obleganje Budima (1541)
Obleganje Kisega
Obleganje Kisega, v nemških virih obleganje Günsa (nemško Belagerung von Kőszeg, turško Kuşatması), je bilo osmansko obleganje ogrskega mesta KisegMed osmansko-habsburškimi vojnami se je trdnjava imenovala Güns odkar je bila pod habsburško urisdikcijo.
Poglej Ivan Zapolja in Obleganje Kisega
Obleganje Sigeta
Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.
Poglej Ivan Zapolja in Obleganje Sigeta
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Ivan Zapolja in Ogrska
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Ivan Zapolja in Osmanska Ogrska
Pál Tomori
Pál Tomori, ogrski general in kaloški nadškof, vrhovni poveljnik ogrske vojske v bitki z osmanskim sultanom Sulejmanom I. pri Mohaču leta 1526, * 1475, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Ivan Zapolja in Pál Tomori
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Poglej Ivan Zapolja in Pécs
Peter IV. Rareš
Peter IV.
Poglej Ivan Zapolja in Peter IV. Rareš
Prvo obleganje Dunaja
Obleganje Dunaja leta 1529 je bil prvi poskus Osmanskega cesarstva, da osvoji habsburško prestolnico Dunaj.
Poglej Ivan Zapolja in Prvo obleganje Dunaja
Seznam madžarskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).
Poglej Ivan Zapolja in Seznam madžarskih vladarjev
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Poglej Ivan Zapolja in Sigismund I. Poljski
Sporazum iz Velikega Varadina
Sporazum iz Velikega Varadina (nemško Friede von Großwardein, madžarsko Váradi békeszerződés) je bil tajni sporazum med cesarjem Ferdinandom I. in Ivanom Zápoljo, rivalskima zahtevnikoma ogrskega prestola, podpisan v Velikem Varadinu/Grosswardeinu/Nagyváradu/Oradei (zdaj Romunija) 24.
Poglej Ivan Zapolja in Sporazum iz Velikega Varadina
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Ivan Zapolja in Sulejman I.
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Ivan Zapolja in Transilvanija
Trenčín
Trenčin (slovaško Trenčín) je mesto na zahodu Slovaške v osrednji dolini reke Váh blizu meje s Češko in približno 120 km od Bratislave.
Poglej Ivan Zapolja in Trenčín
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Ivan Zapolja in Vlaška
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Poglej Ivan Zapolja in Vladislav II. Ogrski
Vzhodno Ogrsko kraljestvo
Vzhodno Ogrsko kraljestvo (madžarsko Keleti Magyar Királyság) je sodobni izraz, ki ga zgodovinarji uporabljajo za opis kraljestva Ivana Zapolja in njegovega sina Ivana Sigismunda Zapolja.
Poglej Ivan Zapolja in Vzhodno Ogrsko kraljestvo
1487
1487 (MCDLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ivan Zapolja in 1487
1540
1540 (MDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ivan Zapolja in 1540
2. februar
2.
Poglej Ivan Zapolja in 2. februar
22. julij
22.
Poglej Ivan Zapolja in 22. julij