Odpri v Google MapsKazalo
73 odnosi: Akropola, Aleksander Dubček, Andrej III. Ogrski, Avstrija, Avstro-Ogrska, Češkoslovaška, Bitka pri Austerlitzu, Bitka pri Mohaču, Bratislavski grad, Bratislavski mir (1805), Bratislavski okraj, Bronasta doba, Budim, Donava, Dunaj, Evropa, Frančiškanska cerkev, Bratislava, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Francija, Germani, Glavno mesto, Grad, Grassalkovičeva palača, Holokavst, Kamena doba, Karpati, Kelti, Košice, Komunizem, Madžari, Madžarska, Marija Terezija, Mednarodna gotika, Mesto, Morava (reka), Most SNP, Nadškofijska poletna palača, Bratislava, Napoleon Bonaparte, Nemci, Neolitik, Ogrska, Okraji Slovaške, Osmansko cesarstvo, Pariški mirovni sporazumi (1947), Praška pomlad, Praga, Primasova palača, Bratislava, Rdeča armada, Registrske tablice Slovaške, Rimsko cesarstvo, ... Razširi indeks (23 več) »
- Glavna mesta Evrope
- Mesta na Slovaškem
- Naselja ob Donavi
Akropola
Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.
Poglej Bratislava in Akropola
Aleksander Dubček
Aleksander (Alexander) Dubček, češkoslovaški politik in državnik slovaškega rodu, * 27. november 1921, Uhrovec, Slovaška (tedaj Češkoslovaška), † 7. november 1992, Praga, Češka.
Poglej Bratislava in Aleksander Dubček
Andrej III. Ogrski
Andrej III.
Poglej Bratislava in Andrej III. Ogrski
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Bratislava in Avstrija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Bratislava in Avstro-Ogrska
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Poglej Bratislava in Češkoslovaška
Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.
Poglej Bratislava in Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Bratislava in Bitka pri Mohaču
Bratislavski grad
Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.
Poglej Bratislava in Bratislavski grad
Bratislavski mir (1805)
Bratislavski mir, tudi Požunska mirovna pogodba, s katerim se je končala vojna tretje koalicije, je bil podpisan med Avstrijo in Francijo 26.
Poglej Bratislava in Bratislavski mir (1805)
Bratislavski okraj
Bratislavski okraj (Bratislavský kraj., Pressburger/Bratislavaer Landschaftsverband (do 1919), Pozsonyi kerület) je upravna enota (okraj) najvišje ravni upravne delitve Slovaške.
Poglej Bratislava in Bratislavski okraj
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Bratislava in Bronasta doba
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Bratislava in Budim
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Bratislava in Donava
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Bratislava in Dunaj
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Bratislava in Evropa
Frančiškanska cerkev, Bratislava
Frančiškanska cerkev (Františkánsky kostol ali Kostol Zvestovania Pána) je najstarejši obstoječi verski objekt v starem mestu Bratislave, glavnem mestu Slovaške.
Poglej Bratislava in Frančiškanska cerkev, Bratislava
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Bratislava in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Bratislava in Francija
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Bratislava in Germani
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Bratislava in Glavno mesto
Grad
pa tudi.
Poglej Bratislava in Grad
Grassalkovičeva palača
Grassalkovičeva palača (Grasalkovičov palác) je palača v Bratislavi in rezidenca predsednika Slovaške.
Poglej Bratislava in Grassalkovičeva palača
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Poglej Bratislava in Holokavst
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Bratislava in Kamena doba
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Bratislava in Karpati
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Bratislava in Kelti
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Bratislava in Košice
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Bratislava in Komunizem
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Bratislava in Madžari
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Bratislava in Madžarska
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Bratislava in Marija Terezija
Mednarodna gotika
Mednarodna gotika je obdobje gotske umetnosti, ki se je začelo v Burgundiji v Franciji in severni Italiji v poznem 14.
Poglej Bratislava in Mednarodna gotika
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Bratislava in Mesto
Morava (reka)
Morava je 352 km dolga reka v Srednji Evropi, ki teče od izvira pod goro Králický Sněžník na Češkem proti jugu in se kot levi pritok izliva v Donavo v slovaškem kraju Devín, zahodnem predmestju Bratislave.
Poglej Bratislava in Morava (reka)
Most SNP
Most SNP (okrajšava za Most slovaške narodne vstaje) je 430,8 m dolg most s poševnimi zategami, ki premošča reko Donavo v slovaškem glavnem mestu Bratislava.
Poglej Bratislava in Most SNP
Nadškofijska poletna palača, Bratislava
Poletna škofovska palača (Letný arcibiskupský palác, érseki nyári palota) v Bratislavi je nekdanja rezidenca pozonskega (bratislavskega) nadškofa.
Poglej Bratislava in Nadškofijska poletna palača, Bratislava
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Bratislava in Napoleon Bonaparte
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Bratislava in Nemci
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Bratislava in Neolitik
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Bratislava in Ogrska
Okraji Slovaške
Okraji Slovaške so samoupravne enote (okraji) najvišje ravni upravne delitve Slovaške.
Poglej Bratislava in Okraji Slovaške
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Bratislava in Osmansko cesarstvo
Pariški mirovni sporazumi (1947)
Kanadska delegacija na pariški mirovni konferenci. Pariške mirovne pogodbe (francosko: Traités de Paris) so bile podpisane in sprejete 10.
Poglej Bratislava in Pariški mirovni sporazumi (1947)
Praška pomlad
Praška pomlad je bilo obdobje politične liberalizacije na Češkoslovaškem v času sovjetske dominacije nad njo po drugi svetovni vojni.
Poglej Bratislava in Praška pomlad
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Bratislava in Praga
Primasova palača, Bratislava
Primasova palača (Primaciálny palác) je neoklasicistična palača v starem mestnem jedru Bratislave, glavnega mesta Slovaške.
Poglej Bratislava in Primasova palača, Bratislava
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Bratislava in Rdeča armada
Registrske tablice Slovaške
Registrske tablice Slovaške so bele barve s črnimi znaki in črno obrobo.
Poglej Bratislava in Registrske tablice Slovaške
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Bratislava in Rimsko cesarstvo
Rolandov vodnjak
Rolandov vodnjak, včasih imenovana tudi Maksimilijanova fontana, je najbolj znan vodnjak v Bratislavi na Slovaškem, pa tudi ena od pomembnih znamenitosti mesta.
Poglej Bratislava in Rolandov vodnjak
Samova plemenska zveza
Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Bratislava in Samova plemenska zveza
Seznam naselij na Slovaškem
Seznam naselij na Slovaškem.
Poglej Bratislava in Seznam naselij na Slovaškem
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Bratislava in Seznam suverenih držav
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Bratislava in Sigismund Luksemburški
Sinagoga
Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.
Poglej Bratislava in Sinagoga
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Bratislava in Slovaška
Slovaška akademija znanosti
Slovaška akademija znanosti (okrajšano SAV) je narodna akademija s sedežem v Bratislavi in ena najpomembnejših znanstvenih ustanov na Slovaškem.
Poglej Bratislava in Slovaška akademija znanosti
Slovaško narodno gledališče
Slovaško narodno gledališče (kratica: SND) je najstarejše profesionalno gledališče na Slovaškem, sestavljeno iz treh ansamblov: opere, baleta in drame.
Poglej Bratislava in Slovaško narodno gledališče
Slovaki
Slováki (slovaško Slováci) so zahodnoslovanska etnična skupina, ki večinoma naseljuje območje Slovaške, njen materni jezik pa je slovaščina.
Poglej Bratislava in Slovaki
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Bratislava in Slovani
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Bratislava in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Bratislava in Srednjeevropski poletni čas
Stara mestna hiša, Bratislava
Stara mestna hiša (Stará radnica, Régi városháza) je kompleks stavb iz 14.
Poglej Bratislava in Stara mestna hiša, Bratislava
Stolnica sv. Martina, Bratislava
Stolnica svetega Martina (Katedrála svätého Martina, Szent Márton-dóm ali Koronázó templom, Kathedrale des Heiligen Martin) je cerkev v Bratislavi na Slovaškem in stolnica katoliške nadškofije v Bratislavi.
Poglej Bratislava in Stolnica sv. Martina, Bratislava
Svobodno kraljevo mesto
Svobodno kraljevo mesto je bil od 15.
Poglej Bratislava in Svobodno kraljevo mesto
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Bratislava in Tretji rajh
Trnava
Mestni stolp na vogalu Trga sv. trojice Trnava (Tyrnau; Nagyszombat) je eno najstarejših slovaških mest.
Poglej Bratislava in Trnava
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Bratislava in Turčija
Univerza Komenskega v Bratislavi
Univerza Komenskega v Bratislavi (kratica UK) je javna univerza s sedežem v Bratislavi na Slovaškem.
Poglej Bratislava in Univerza Komenskega v Bratislavi
Varšavski pakt
Madžarske. Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).
Poglej Bratislava in Varšavski pakt
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Bratislava in Velikomoravska
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Poglej Bratislava in Woodrow Wilson
Glej tudi
Glavna mesta Evrope
Mesta na Slovaškem
Naselja ob Donavi
Prav tako znan kot Pressburg.