Kazalo
200 odnosi: Abdul Hamid II., Adıyaman (provinca), Ahemenidsko cesarstvo, Albanci, Aleksander Veliki, Anatolija, Anatolska planota, Anatolski ovčar, Ankara, Ankara (provinca), Antalya (provinca), Antiohija, Apostolska dela, Arabščina, Aralsko jezero, Ararat, Aras (reka), Ardahan (provinca), Arhitekt, Armenci, Armenija, Armenska apostolska cerkev, Armenski genocid, Armensko višavje, Asirci, Azerbajdžan, Azija, İstanbul (provinca), İzmir, İzmir (provinca), Čerkezi, Črno morje, Črno morje, Turčija, Çatalhöyük, Batman (provinca), Bilecik (provinca), Bitka pri Manzikertu, Bizanc, Bizantinska arhitektura, Bizantinsko cesarstvo, Bizantinsko-perzijska vojna, Bošnjaki, Bog, Bolgarija, Bosanščina, Bospor, Bursa, Bursa (provinca), Carigrad, Centralne sile, ... Razširi indeks (150 več) »
- Azijske države
- Države pakta NATO
- Evropske države
- Jugozahodnoazijske države
- Republike
- Srednjevzhodne države
Abdul Hamid II.
Abdul Hamid II., osmanski sultan, * 21. september 1842, Istanbul, † 10. februar 1918, Istanbul.
Poglej Turčija in Abdul Hamid II.
Adıyaman (provinca)
Adıyaman je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.
Poglej Turčija in Adıyaman (provinca)
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Turčija in Ahemenidsko cesarstvo
Albanci
evropskih državah Albanci (sinovi orla) so etnična skupina, ki živi predvsem v Albaniji, na Kosovu in v zahodni Severni Makedoniji.
Poglej Turčija in Albanci
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Turčija in Aleksander Veliki
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Turčija in Anatolija
Anatolska planota
Anatolska planota pozimi iz zraka Anatolska planota je planota na Anatolskem polotoku oz.
Poglej Turčija in Anatolska planota
Anatolski ovčar
Mladič anatolskega ovčarja Anatoljski ovčar (Sivas kangal, lahko tudi Karabaš), je turški pastirski pes.
Poglej Turčija in Anatolski ovčar
Ankara
Ankara je glavno mesto Turčije.
Poglej Turčija in Ankara
Ankara (provinca)
Provinca Ankara je provinca, ki se nahaja v osrednji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Turčija in Ankara (provinca)
Antalya (provinca)
Provinca Antalya (turško Antalya ili) je ob obali jugozahodne Turčije, med pogorjem Taurus in Sredozemskim morjem.
Poglej Turčija in Antalya (provinca)
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Turčija in Antiohija
Apostolska dela
Apostolska dela so peta knjiga Nove zaveze, ki govori o nastanku Cerkve na binkošti in njenem širjenju po Rimskem cesarstvu in svetu.
Poglej Turčija in Apostolska dela
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Turčija in Arabščina
Aralsko jezero
Arálsko jezero (tadžiško/perzijsko »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je celinsko jezero v Srednji Aziji.
Poglej Turčija in Aralsko jezero
Ararat
Árarat (turško Ağrı dağı, armensko Արարատ, farsi آرارات, hebrejsko אררט), je s 5.165 m najvišji vrh v Turčiji.
Poglej Turčija in Ararat
Aras (reka)
Aras ali Araxes je reka, ki izvira v Turčiji in nato teče vzdolž meje med Turčijo in Armenijo, med Turčijo in območjem Nahičevan v Azerbajdžanu, med Iranom in Azerbajdžanom in Armenijo ter na koncu skozi Azerbajdžan do reke Kure.
Poglej Turčija in Aras (reka)
Ardahan (provinca)
Ardahan je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji, ob mejah z Gruzijo in Armenijo.
Poglej Turčija in Ardahan (provinca)
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Turčija in Arhitekt
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Turčija in Armenci
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Turčija in Armenija
Armenska apostolska cerkev
Armenska apostolska cerkev ali Armenska pravoslavna cerkev je ena od prvotnih vzhodnih pravoslavnih cerkva in je ne smemo zamenjevati z Armensko katoliško cerkvijo.
Poglej Turčija in Armenska apostolska cerkev
Armenski genocid
zadnji sledovi grozljivih pomorov pri Deir ez-Zoru in 1915–1916. Armenski genocid je skupno ime za dve obdobji, v katerem je vojska Otomanskega cesarstva na ozemlju današnje vzhodne Turčije pobila in izselila veliko število Armencev, s čimer je na tem ozemlju izumrla zahodna armenščina.
Poglej Turčija in Armenski genocid
Armensko višavje
Armensko višavje, tudi Armenska planota ali preprosto Armenija, je osrednja in najvišja od treh celinskih planot, ki skupaj tvorijo severni del srednjevzhodne regije.
Poglej Turčija in Armensko višavje
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Turčija in Asirci
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Turčija in Azerbajdžan
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Turčija in Azija
İstanbul (provinca)
Provinca Istanbul je provinca ki se nahaja v severozahodni Turčiji.
Poglej Turčija in İstanbul (provinca)
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Turčija in İzmir
İzmir (provinca)
Provinca İzmir je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.
Poglej Turčija in İzmir (provinca)
Čerkezi
Čerkezi (čerkeško Адыгэхэр, Adigeher) so kavkaško ljudstvo, ki živi večinoma v Turčiji, Rusiji, Jordaniji in Siriji.
Poglej Turčija in Čerkezi
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Turčija in Črno morje
Črno morje, Turčija
Črno morje Črno morje je pokrajina v Turčiji, ki se nahaja ob Črnem morju.
Poglej Turčija in Črno morje, Turčija
Çatalhöyük
Çatalhöyük (turška izgovarjava: (çatal pomeni "vilice", höyük pa "grič")) je arheološko nahajališče neolitskega naselja v južni Anatoliji (jugovzhodno od mesta Konya – starodavni Iconium) iz okoli 7400–5200 pr.
Poglej Turčija in Çatalhöyük
Batman (provinca)
Provinca Batman je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.
Poglej Turčija in Batman (provinca)
Bilecik (provinca)
Bilecik je provinca, ki se nahaja v zahodni Turčiji.
Poglej Turčija in Bilecik (provinca)
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Poglej Turčija in Bitka pri Manzikertu
Bizanc
thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.
Poglej Turčija in Bizanc
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Poglej Turčija in Bizantinska arhitektura
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Turčija in Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko-perzijska vojna
Bizantinsko-perzijska vojna je lahko.
Poglej Turčija in Bizantinsko-perzijska vojna
Bošnjaki
Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov.
Poglej Turčija in Bošnjaki
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Turčija in Bog
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Turčija in Bolgarija
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Turčija in Bosanščina
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Turčija in Bospor
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.
Poglej Turčija in Bursa
Bursa (provinca)
Provinca Bursa je provinca ki se nahaja v zahodni Turčiji ob Marmarskem morju.
Poglej Turčija in Bursa (provinca)
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Turčija in Carigrad
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Poglej Turčija in Centralne sile
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Turčija in Ciper
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Poglej Turčija in Dardanele
Denizli (provinca)
Provinca Denizli je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.
Poglej Turčija in Denizli (provinca)
Derviš
Derviši v Turčiji Derviš (arabsko: ﺵﻴﻭﺭﺩ, darwīš; turško: derviş) je izraz, ki označuje muslimanskega mistika, privrženci tasavufa, mističnega nauka o islamu, disciplina ki se bavi z najglobljim bistvom.
Poglej Turčija in Derviš
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Turčija in Država
Državni udar
Tajskem leta 2006. Držávni udár ali púč je hitra, nasilna sprememba oblasti.
Poglej Turčija in Državni udar
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Turčija in Efez
Egej, Turčija
Egej Egej je pokrajina v Turčiji, ki se nahaja ob Egejskem morju meji na pokrajine Marmara na severu, Sredozemlje na jugu in jugovzhodu ter na Osrednjo Anatolijo na vzhodu.
Poglej Turčija in Egej, Turčija
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Turčija in Egejsko morje
Ekumenski koncil
Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.
Poglej Turčija in Ekumenski koncil
Erzurum (provinca)
Erzurum (zgodovinska imena: Arzen, Karin, Theodosiupolis ali Theodosiopolis med bizantinsko nadvlado) je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.
Poglej Turčija in Erzurum (provinca)
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Turčija in Evfrat
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Turčija in Evropa
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Turčija in Evropska unija
Frigija
Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.
Poglej Turčija in Frigija
Göbekli Tepe
Göbekli Tepe (turško, Trebušasti hrib, Potbelly Hill) je arheološko najdišče na vrhu gorskega grebena v jugovzhodni Anatoliji v Turčiji, približno 12 km severovzhodno od mesta Şanlıurfa.
Poglej Turčija in Göbekli Tepe
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Turčija in Grčija
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.
Poglej Turčija in Grško-perzijske vojne
Grško-turška vojna
Grško-turška vojna v Mali Aziji je bila osrednji spopad v turški vojni za neodvisnost in je trajala med letoma 1919 in 1922.
Poglej Turčija in Grško-turška vojna
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Turčija in Grki
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Turčija in Gruzija
Gruzinci
Gruzinci, znani tudi kot Kartvelci, so kavkaški narod, ki živi v Gruziji.
Poglej Turčija in Gruzinci
Hakkâri (provinca)
Provinca Hakkâri je provinca v vzhodni Anatoliji v Turčiji.
Poglej Turčija in Hakkâri (provinca)
Hatay (provinca)
Hatay je provinca v južni Turčiji, ki na severu meji na preostanek Turčije, na zahodu na Sredozemsko morje, na jugu in vzhodu pa na Sirijo.
Poglej Turčija in Hatay (provinca)
Hati (Anatolija)
Egičansko kreljesto okoli 1290 pr. n. št. Hati so bili staroveško ljudstvo iz osrednje Anatolije v sedanji Turčiji.
Poglej Turčija in Hati (Anatolija)
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Poglej Turčija in Hatuša
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Turčija in Hetiti
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Poglej Turčija in Hierapolis
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Turčija in Huriti
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Turčija in Irak
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Turčija in Iran
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Turčija in Islam
Isparta (provinca)
Isparta je provinca, ki se nahaja jugozahodni Turčiji.
Poglej Turčija in Isparta (provinca)
Jogurt
Jogurt Jogurt je mlečni proizvod, ki nastane z bakterijsko fermentacijo mleka.
Poglej Turčija in Jogurt
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Turčija in Judje
Jugovzhodna Anatolija, Turčija
Jugovzhodna Anatolija Vzhodna Anatolija je pokrajina v Turčiji, ki se nahaja v jugovzhodni Anatoliji.
Poglej Turčija in Jugovzhodna Anatolija, Turčija
Kaganat
Kaganát je oblika državne ureditve, ki temelji na razširjeni rodovno-plemenski skupnosti, na čelu katere je kagan ali veliki kan.
Poglej Turčija in Kaganat
Kalcedonski koncil
Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo).
Poglej Turčija in Kalcedonski koncil
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Turčija in Karija
Kars (provinca)
Kars je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji, ob meji z Armenijo.
Poglej Turčija in Kars (provinca)
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Turčija in Kaspijsko jezero
Kocaeli (provinca)
Provinca Kocaeli je provinca, ki se nahaja ob Marmarskem morju v Turčiji.
Poglej Turčija in Kocaeli (provinca)
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Turčija in Konstantin I. Veliki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Turčija in Konstantinopel
Konya (provinca)
Konya je provinca, ki se nahaja v osrednji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Turčija in Konya (provinca)
Kraljevi orel
Kraljévi ôrel (znanstveno ime Aquila heliaca) je ujeda iz družine kraguljev.
Poglej Turčija in Kraljevi orel
Kristjani
Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.
Poglej Turčija in Kristjani
Ksantos
Ksantos (Lycian: 𐊀𐊕𐊑𐊏𐊀 Arńna, grščina Ξάνθος, latinščina: Xanthus, turščina: Ksantos) je bilo mesto v starodavni Likiji, na mestu današnjega Kınıka v provinci Antalya v Turčiji in ime reke, ob kateri je mesto.
Poglej Turčija in Ksantos
Kurdščina
Kurdščina je avtohtoni jezik etnične skupine Kurdov na bližnjem in srednjem vzhodu, ki se govori na večdržavnem etičnem ozemlju, imenovanem Kurdistan.
Poglej Turčija in Kurdščina
Kurdi
Kúrdi so Iranski narod, ki po nekaterih virih šteje okoli 25 milijonov prebivalcev, večinoma v Iraku, Iranu, Turčiji in Siriji.
Poglej Turčija in Kurdi
Lazi
Lazi je ime več naselij.
Poglej Turčija in Lazi
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.
Poglej Turčija in Lidija
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Turčija in Likija
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Poglej Turčija in Mahmud II.
Mali klinkač
Mali klinkač (znanstveno ime Clanga pomarina) je ujeda iz družine kraguljev, ki gnezdi v Vzhodni Evropi in Jugozahodni Aziji.
Poglej Turčija in Mali klinkač
Manisa (provinca)
Provinca Manisa je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji.
Poglej Turčija in Manisa (provinca)
Marmara, Turčija
Marmara Marmara je pokrajina v Turčiji, ki se nahaja ob Marmarskem morju.
Poglej Turčija in Marmara, Turčija
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.
Poglej Turčija in Marmarsko morje
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Turčija in Medijci
Mednarodni denarni sklad
Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.
Poglej Turčija in Mednarodni denarni sklad
Megara
Megara (grško: Μέγαρα), antično mesto v Atiki, Grčija.
Poglej Turčija in Megara
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Turčija in Mehmed II. Osvajalec
Mehmed V.
Mehmed V. Reshad (turško Mehmed V Reşad ali Reşat Mehmet), 35.
Poglej Turčija in Mehmed V.
Mehmed VI.
Mehmed VI., osmanski sultan, *14. januarj 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo, †16. maj 1926, San Remo, Italija.
Poglej Turčija in Mehmed VI.
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Turčija in Milet
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Turčija in Mimar Sinan
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Turčija in Morje
Mustafa Kemal Atatürk
Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.
Poglej Turčija in Mustafa Kemal Atatürk
Narodna manjšina
Narodna manjšina je etnična skupnost, ki je večinoma zaradi političnih razlogov ostala zunaj svoje matične države.
Poglej Turčija in Narodna manjšina
Narodni park
Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.
Poglej Turčija in Narodni park
Narodni park Göreme
Narodni zgodovinski park Göreme (turško: Göreme Tarihî Millî Parkı) je zavarovano območjo ohranjanja narave in krajine v Turčiji, v Kapadokiji.
Poglej Turčija in Narodni park Göreme
Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes
Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes (turško: Dilek Yarımadası-Büyük Menderes Deltası Millî Parkı), ustanovljen 19.
Poglej Turčija in Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Poglej Turčija in NATO
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Turčija in Nemci
Nemrut
Nemrut ali Nemrud (turščina: Nemrut Dagi; armenščina: Նեմրութ լեռ) je 2.134 m visoka gora v jugovzhodni Turčiji, znana po vrhu, kjer stoji več velikih kipov, za kar se predvideva, da je kraljeva grobnica iz 1.
Poglej Turčija in Nemrut
Odriško kraljestvo
Odriško kraljestvo (starogrško, Vasíleion Odrysón, latinsko Regnum Odrysium) je bila zveza več kot 40 tračanskih plemen.
Poglej Turčija in Odriško kraljestvo
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Turčija in Odrin
Odrin (provinca)
Provinca Odrin je provinca, ki se nahaja v vzhodni Trakiji ob grški meji v Turčiji.
Poglej Turčija in Odrin (provinca)
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Logotip OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (kratica OECD iz angleškega poimenovanja: Organisation for Economic Co-operation and Development) je mednarodna gospodarska organizacija razvitih držav, ki sprejemajo načela predstavniške demokracije in svobodnega trga.
Poglej Turčija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Osman I.
Osman I. (turško: عثمان بن أرطغرل, Osman Gazi ali Osman Bey ali I Osman ali Osman Sayed II), osmanski sultan, * 1258, Sogut, Anatolija, Turčija, † 1326, Sogut.
Poglej Turčija in Osman I.
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Turčija in Osmansko cesarstvo
Osrednja Anatolija, Turčija
Osrednja Anatolija Osrednja Anatolija je pokrajina v Turčiji, ki se nahaja v osrednji Anatoliji.
Poglej Turčija in Osrednja Anatolija, Turčija
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Turčija in Otok
Palača Dolmabahçe
Palača Dolmabahçe (turško Dolmabahçe Sarayı, IPA), v okrožju Beşiktaş v Carigradu v Turčiji, na evropski obali Bosporja, je služila kot glavno upravno središče Osmanskega cesarstva in od 1856 do 1887 in 1909 do 1922 (v vmesnem obdobju je bila uporabljena palača Yıldız).
Poglej Turčija in Palača Dolmabahçe
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Poglej Turčija in Palača Topkapi
Pamukkale
Pamukkale, v turščini pomeni 'bombažna palača', je naravno območje v Denizliju na jugozahodu Turčije.
Poglej Turčija in Pamukkale
Parti
Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Turčija in Parti
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Turčija in Pergamon
Perzijski leopard
Perzijski leopard (znanstveno ime Panthera Pardus Saxicolor) spada med ogrožene živalske vrste.
Poglej Turčija in Perzijski leopard
Planinski orel
Planínski orel (redkeje tudi gorski orel ali zlati orel) (znanstveno ime Aquila chrysaetos) je ena od najbolj znanih ptic roparic na svetu.
Poglej Turčija in Planinski orel
Pokrajine v Turčiji
Pokrajine v Turčiji Turčija je s cenzusom razdeljena na sedem pokrajin (bölgesi).
Poglej Turčija in Pokrajine v Turčiji
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Poglej Turčija in Poljaki
Polotok
hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.
Poglej Turčija in Polotok
Pontsko gorovje
Pontsko gorovje (– »Severno anatolsko gorovje« ali Doğukaradeniz Dağlari – »Vzhodno črnomorsko gorovje«) je gorovje na severu Anatolije, ki se razprostira v dolžini približno 1000 km in tvori nežen dvojni zavoj ob vsej južni obali Črnega morja od Marmarskega morja proti vzhodu.
Poglej Turčija in Pontsko gorovje
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Turčija in Potres
Predsedniški sistem
Oblike vladavine po svetu. Z modro so označene države s predsedniškim sistemom. Predsedniški sistem je oblika demokratične vladavine, v kateri izvršilna oblast obstaja in predseduje državi popolnoma ločeno od zakonodajne.
Poglej Turčija in Predsedniški sistem
Predsednik Turčije
Predsednik Republike Turčije je državni poglavar in po ustavnem referendumu leta 2017 tudi vodja vlade Republike Turčije.
Poglej Turčija in Predsednik Turčije
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Turčija in Prelom (geologija)
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Turčija in Prva svetovna vojna
Prvi efeški koncil
Prvi efeški koncil je potekal leta 431 v Efezu. Na njem so obsodili nestorianizem in potrdili uporabo poimenovanja Marija Božja mati.
Poglej Turčija in Prvi efeški koncil
Prvi koncil v Konstantinoplu
Prvi koncil v Konstantinoplu je potekal leta 381 v Konstantinoplu.
Poglej Turčija in Prvi koncil v Konstantinoplu
Prvi nicejski koncil
Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Carigrad), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo.
Poglej Turčija in Prvi nicejski koncil
Recep Tayyip Erdoğan
Recep Tayyip Erdoğan,, turški politik, * 26. februar 1954, Kasımpaşa, Carigrad.
Poglej Turčija in Recep Tayyip Erdoğan
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Turčija in Republika
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Turčija in Republika obeh narodov
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Turčija in Ribe
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Turčija in Rimska republika
Ris
Ris (znanstveno ime Lynx lynx) ali navadni ris je prvotno živel v listnatih gozdovih, človek pa ga je pregnal v gore in v redko gozdnato krajino.
Poglej Turčija in Ris
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Poglej Turčija in Romi
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Turčija in Rusko carstvo
Sakarya (provinca)
Sakarya je provinca, ki se nahaja ob Marmarskem morju v Turčiji.
Poglej Turčija in Sakarya (provinca)
Samsun (provinca)
Provinca Samsun je provinca, ki se nahaja v severni Turčiji ob Črnem morju.
Poglej Turčija in Samsun (provinca)
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Turčija in Sasanidsko cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Turčija in Seldžuki
Selim I. Surovi
Selim I. (1470/1471 – 22. september 1520), znan tudi kot Selim I. Surovi, je bil deveti sultan Osmanskega cesarstva od leta 1512 do 1520.
Poglej Turčija in Selim I. Surovi
Sevreška mirovna pogodba
Sevreška mirovna pogodba je mednarodna pogodba, ki so jo dne 10. avgusta 1920 v francoskem mestu Sèvres podpisale premagana Osmanska država na eni in predstavniki antante na drugi strani.
Poglej Turčija in Sevreška mirovna pogodba
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Turčija in Sirija
Skobec
Skobec (znanstveno ime Accipiter nisus) je ujeda iz družine kraguljev.
Poglej Turčija in Skobec
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Poglej Turčija in Smirna
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Turčija in Srednji vek
Sredozemlje, Turčija
Sredozemlje Sredozemlje je pokrajina v Turčiji, ki se nahaja ob Sredozemskem morju.
Poglej Turčija in Sredozemlje, Turčija
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Turčija in Sredozemsko morje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Turčija in Starorimska civilizacija
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Turčija in Sulejman I.
Sunitizem
Sunitizem (arabsko) je največja ločina islama, ki ji pripada skoraj 90 % muslimanov na svetu in je prevladujoča v večini muslimanskih držav.
Poglej Turčija in Sunitizem
Tanzimat
Tanzimat Fermanı Tanzimat je izraz, ki se nanaša na reorganizacijo Osmanskega cesarstva, ki se je začela leta 1839 in končala s Prvim ustavnim obdobjem leta 1876.
Poglej Turčija in Tanzimat
Taurus
Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.
Poglej Turčija in Taurus
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Turčija in Teodozij I.
Teres I.
Odriško kraljestvo pod kraljem Sitalkom, sinom Teresa I. Teres I. (starogrško, Téres) je bil prvi kralj Odriškega kraljestva v Trakiji, ki je vladal približno od leta 460 -448 pr.
Poglej Turčija in Teres I.
The Daily Telegraph
The Daily Telegraph je britanski dnevni jutranji časopis, kateraga je junija 1855 ustanovil polkovnik Arthur B. Sleigh kot Daily Telegraph and Courier; trenutno je v lasti David and Frederick Barclay.
Poglej Turčija in The Daily Telegraph
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Turčija in Tigris
Togrul beg
Tugrul beg na Turkmenistanskem bankovcu za 1 manat Togrulov stolp, spomenik iz 12. stoletja, ki stoji južno od Teherana Togrul, tudi Toğrül, Tuğril, Tuğrul ali Toghrïl Beg, drugi vladar iz dinastije Turkov Seldžukov, * okrog 990 – † 4. september 1063 Togrul beg je združil turška plemena iz velikih step srednje Azije v plemensko zvezo, ki si je nadela ime po njegovem predniku Seldžuku in osvojil vzhodni Iran.
Poglej Turčija in Togrul beg
Trabzon (provinca)
Provinca Trabzon je provinca, ki se nahaja v severni Turčiji ob Črnem morju.
Poglej Turčija in Trabzon (provinca)
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Turčija in Trakija
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Turčija in Troja
Tulipan
Tulipan (znanstveno ime Tulipa) je rod zelnatih trajnic s čebulico.
Poglej Turčija in Tulipan
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Turčija in Turščina
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Turčija in Turki
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Poglej Turčija in Urartu
Van (provinca)
Provinca Van je provinca, ki se nahaja v vzhodni Turčiji med jezerom Van in Iransko mejo.
Poglej Turčija in Van (provinca)
Vansko jezero
Jezero - posnetek Landsata Cerkev Svetega križa na otoku Akdamar. V ozadju gora Çadır. Vansko jezero (turško Van Gölü; armensko: Վանա լիճ; kurdsko: Gola Wanê) je največje jezero v Turčiji.
Poglej Turčija in Vansko jezero
Vzhodna Anatolija, Turčija
Vzhodna Anatolija Vzhodna Anatolija je pokrajina v Turčiji, ki se nahaja na skrajnem vzhodu te države.
Poglej Turčija in Vzhodna Anatolija, Turčija
Yalova (provinca)
Yalova je provinca, ki se nahaja severozahodni Turčiji ob Marmarskem morju.
Poglej Turčija in Yalova (provinca)
.tr
.tr je državna vrhnja internetna domena (ccTLD) za Turčijo.
Poglej Turčija in .tr
19. maj
19.
Poglej Turčija in 19. maj
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Turčija in 1919
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Turčija in 1920
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Turčija in 1923
23. april
23.
Poglej Turčija in 23. april
29. oktober
29.
Poglej Turčija in 29. oktober
Glej tudi
Azijske države
Države pakta NATO
Evropske države
Jugozahodnoazijske države
Republike
Srednjevzhodne države
Prav tako znan kot Republika Turčija, Turkey national basketball team.
, Ciper, Dardanele, Denizli (provinca), Derviš, Država, Državni udar, Efez, Egej, Turčija, Egejsko morje, Ekumenski koncil, Erzurum (provinca), Evfrat, Evropa, Evropska unija, Frigija, Göbekli Tepe, Grčija, Grško-perzijske vojne, Grško-turška vojna, Grki, Gruzija, Gruzinci, Hakkâri (provinca), Hatay (provinca), Hati (Anatolija), Hatuša, Hetiti, Hierapolis, Huriti, Irak, Iran, Islam, Isparta (provinca), Jogurt, Judje, Jugovzhodna Anatolija, Turčija, Kaganat, Kalcedonski koncil, Karija, Kars (provinca), Kaspijsko jezero, Kocaeli (provinca), Konstantin I. Veliki, Konstantinopel, Konya (provinca), Kraljevi orel, Kristjani, Ksantos, Kurdščina, Kurdi, Lazi, Lidija, Likija, Mahmud II., Mali klinkač, Manisa (provinca), Marmara, Turčija, Marmarsko morje, Medijci, Mednarodni denarni sklad, Megara, Mehmed II. Osvajalec, Mehmed V., Mehmed VI., Milet, Mimar Sinan, Morje, Mustafa Kemal Atatürk, Narodna manjšina, Narodni park, Narodni park Göreme, Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes, NATO, Nemci, Nemrut, Odriško kraljestvo, Odrin, Odrin (provinca), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Osman I., Osmansko cesarstvo, Osrednja Anatolija, Turčija, Otok, Palača Dolmabahçe, Palača Topkapi, Pamukkale, Parti, Pergamon, Perzijski leopard, Planinski orel, Pokrajine v Turčiji, Poljaki, Polotok, Pontsko gorovje, Potres, Predsedniški sistem, Predsednik Turčije, Prelom (geologija), Prva svetovna vojna, Prvi efeški koncil, Prvi koncil v Konstantinoplu, Prvi nicejski koncil, Recep Tayyip Erdoğan, Republika, Republika obeh narodov, Ribe, Rimska republika, Ris, Romi, Rusko carstvo, Sakarya (provinca), Samsun (provinca), Sasanidsko cesarstvo, Seldžuki, Selim I. Surovi, Sevreška mirovna pogodba, Sirija, Skobec, Smirna, Srednji vek, Sredozemlje, Turčija, Sredozemsko morje, Starorimska civilizacija, Sulejman I., Sunitizem, Tanzimat, Taurus, Teodozij I., Teres I., The Daily Telegraph, Tigris, Togrul beg, Trabzon (provinca), Trakija, Troja, Tulipan, Turščina, Turki, Urartu, Van (provinca), Vansko jezero, Vzhodna Anatolija, Turčija, Yalova (provinca), .tr, 19. maj, 1919, 1920, 1923, 23. april, 29. oktober.