Kazalo
87 odnosi: Alabaster, Aleksander II. Ruski, Ambon, Antiohija, Bazilij I. Makedonec, Bazilika (zgradba), Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Bazilika San Vitale, Bazilika Sant'Apollinare Nuovo, Bema, Benetke, Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, Bolgarija, Bristol, Cappella Palatina, Carigrad, Cerkev sv. Save, Cerkev svetega Demetrija v Solunu, Cerkev svetih Apostolov (Solun), Cerkvena arhitektura, Cerkvena ladja, Ciborij (arhitektura), Cisterna bazilika, Damask, Friz, Grški križ, Gruzija, Hagija Irene, Hagija Sofija, Hosios Lukas, Hrvaška, Ikonostas, Islamska arhitektura, Justinijan I., Kamen, Kapadokija, Kibla (islam), Kijev, Klasična arhitektura, Komneni, Konstantin I. Veliki, Konstantinopel, Konstantinopelsko obzidje, Kristus Pantokrator, Kupola, Kupola na skali, Latinsko cesarstvo, Makedonska dinastija, Meniška skupnost na gori Atos, ... Razširi indeks (37 več) »
Alabaster
Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.
Poglej Bizantinska arhitektura in Alabaster
Aleksander II. Ruski
Aleksander II.
Poglej Bizantinska arhitektura in Aleksander II. Ruski
Ambon
Oltarna miza z dvema ambonoma Ambón je del cerkve namenjen besednemu bogoslužju.
Poglej Bizantinska arhitektura in Ambon
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Bizantinska arhitektura in Antiohija
Bazilij I. Makedonec
Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.
Poglej Bizantinska arhitektura in Bazilij I. Makedonec
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Bizantinska arhitektura in Bazilika (zgradba)
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.
Poglej Bizantinska arhitektura in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Bazilika San Vitale
Bazilika San Vitale je cerkev v Raveni v Italiji in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske bizantinske umetnosti in arhitekture v Evropi.
Poglej Bizantinska arhitektura in Bazilika San Vitale
Bazilika Sant'Apollinare Nuovo
Bazilika Sant'Apollinare Nuovo je bazilika in cerkev v Raveni v Italiji.
Poglej Bizantinska arhitektura in Bazilika Sant'Apollinare Nuovo
Bema
Bema ali bima je povišana ploščad.
Poglej Bizantinska arhitektura in Bema
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Bizantinska arhitektura in Benetke
Bizanc
thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.
Poglej Bizantinska arhitektura in Bizanc
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Bizantinska arhitektura in Bizantinsko cesarstvo
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Bizantinska arhitektura in Bolgarija
Bristol
Nakupovalno središče Broadmead v Bristolu, slikano iz balona Bristol je mesto v Jugozahodni Angliji.
Poglej Bizantinska arhitektura in Bristol
Cappella Palatina
Cappella Palatina ali Palatinska kapela je kraljeva kapela Normanske palače v Palermu na Siciliji.
Poglej Bizantinska arhitektura in Cappella Palatina
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Bizantinska arhitektura in Carigrad
Cerkev sv. Save
Cerkev sv. Save Cerkev sv.
Poglej Bizantinska arhitektura in Cerkev sv. Save
Cerkev svetega Demetrija v Solunu
Cerkev svetega demetrija, ali Hagios Demetrios (Grško: Άγιος Δημήτριος), je glavno solunsko svetišče posvečeno svetemu Demetriju, svetniku pokrovitelju mesta.
Poglej Bizantinska arhitektura in Cerkev svetega Demetrija v Solunu
Cerkev svetih Apostolov (Solun)
Cerkev svetih Apostolov (Grško: Ἅγιοι Ἀπόστολοι) je pozna vzhodnorimska cerkev iz 14.
Poglej Bizantinska arhitektura in Cerkev svetih Apostolov (Solun)
Cerkvena arhitektura
Cerkvena arhitektura se nanaša na arhitekturo stavb krščanskih cerkva.
Poglej Bizantinska arhitektura in Cerkvena arhitektura
Cerkvena ladja
Cerkvena ladja označuje večji prostor v notranjosti cerkve.
Poglej Bizantinska arhitektura in Cerkvena ladja
Ciborij (arhitektura)
V cerkveni arhitekturi je ciborij (ciboron - κιβώριον v grščini) krošnja ali strešica, ki jo podpirajo stebri, prostostoječ v svetišču nad oltarjem v bazilikah ali drugih cerkvah.
Poglej Bizantinska arhitektura in Ciborij (arhitektura)
Cisterna bazilika
Cisterna bazilika (turško Yerebatan Sarnıcı – 'cisterna potopljena v zemljo'), je največja izmed več sto starodavnih cistern, ki ležijo pod mestom Carigrad (nekdanji Konstantinopel) v Turčiji.
Poglej Bizantinska arhitektura in Cisterna bazilika
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Bizantinska arhitektura in Damask
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Bizantinska arhitektura in Friz
Grški križ
Tloris enakokrakega grškega križa (križ v kvadratu) ali križnokupolna cerkev je bil prevladujoča arhitekturna oblika bizantinskih cerkva srednjega in poznega obdobja.
Poglej Bizantinska arhitektura in Grški križ
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Bizantinska arhitektura in Gruzija
Hagija Irene
Hagija Irene (Αγία Ειρήνη) ali Hagia Eirene (v srednjeveški grščini Ἁγία Εἰρήνη, grška izgovorjava:, »Sveti mir«, Aya İrini), včasih znana tudi kot sveta Irene, je vzhodna pravoslavna cerkev v zunanjem dvorišču palače Topkapı v Carigradu.
Poglej Bizantinska arhitektura in Hagija Irene
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Bizantinska arhitektura in Hagija Sofija
Hosios Lukas
Hosios Lukas (grško Ὅσιος Λουκᾶς) je zgodovinski, utrjen samostan v bližini mesta Distomo v Beociji v Grčiji.
Poglej Bizantinska arhitektura in Hosios Lukas
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Bizantinska arhitektura in Hrvaška
Ikonostas
Moskovskem kremelju, Theophanes the Greek, 1405 Ikonostas je v pravoslavnih cerkvah lesena ali marmorna pregradna stena, ki loči prostor za vernike od oltarja.
Poglej Bizantinska arhitektura in Ikonostas
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Poglej Bizantinska arhitektura in Islamska arhitektura
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Bizantinska arhitektura in Justinijan I.
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Poglej Bizantinska arhitektura in Kamen
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Bizantinska arhitektura in Kapadokija
Kibla (islam)
Kibla je arabska beseda za smer proti kateri bi moral biti obrnjen musliman med molitvijo.
Poglej Bizantinska arhitektura in Kibla (islam)
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Bizantinska arhitektura in Kijev
Klasična arhitektura
Klasična arhitektura navadno označuje arhitekturo, ki je bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel grške in rimske arhitekture klasične antike oziroma včasih iz Vitruvijevih del.
Poglej Bizantinska arhitektura in Klasična arhitektura
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Bizantinska arhitektura in Komneni
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Bizantinska arhitektura in Konstantin I. Veliki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Bizantinska arhitektura in Konstantinopel
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Bizantinska arhitektura in Konstantinopelsko obzidje
Kristus Pantokrator
Kristus Pantokrator se v krščanski ikonografiji nanaša na posebno upodobitev Kristusa.
Poglej Bizantinska arhitektura in Kristus Pantokrator
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Bizantinska arhitektura in Kupola
Kupola na skali
Kupola na skali 300px Kupola na skali (arabsko مسجد قبة الصخرة, Masjid Qubbat As-Sakhrah, hebrejsko כיפת הסלע, Kipat Hasela) je islamsko svetišče v Jeruzalemu, zgrajeno leta 691, najstarejše islamsko svetišče na svetu.
Poglej Bizantinska arhitektura in Kupola na skali
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Poglej Bizantinska arhitektura in Latinsko cesarstvo
Makedonska dinastija
Bazilij I. Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.
Poglej Bizantinska arhitektura in Makedonska dinastija
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Bizantinska arhitektura in Meniška skupnost na gori Atos
Mihrab
Mihrab (arabsko محراب, miḥrāb, pl. محاريب maḥārīb) je polkrožna niša v steni mošeje, ki označuje kiblo, torej smer Kabe v Meki in s tem smer, v katero naj se obrne musliman pri molitvi.
Poglej Bizantinska arhitektura in Mihrab
Mistra
Mistra (grško Μυστράς, Μυζηθράς, Mizithra v Kroniki Moreje) je utrjeno mesto in nekdanja občina v Lakoniji na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Bizantinska arhitektura in Mistra
Mošeja Omajadov
Dvorišče od vzhoda proti zahodu Obredna umivalnica Mošeja Omajadov, uradno sicer Velika damaščanska mošeja, je največja znamenitost Damaska in ena najpomembnejših mošej v islamskem svetu; najpomembnejše so mošeje Kaba v Meki, Prerokova mošeja (al-Masjid an-Nabawi) v Medini in mošeja Al Aksa (arabsko Al-Masjid al-Aqsa - 'najbolj oddaljena mošeja') ali Mošeja na skali v Jeruzalemu.
Poglej Bizantinska arhitektura in Mošeja Omajadov
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Bizantinska arhitektura in Mozaik
Narteks
Narteks Izraz narteks v cerkveni arhitekturi pomeni preddverje ali vhodno lopo pri cerkvah starejšega tipa.
Poglej Bizantinska arhitektura in Narteks
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Bizantinska arhitektura in Omajadski kalifat
Opeka
Zid iz glazirane opeke ''Flemish bond'' z opekami različnih velikosti Paleta opeke zloženih brez malte Star opečni zid Opečna ''Front Street'' vzdolž reke Cane v historičnem Natchitoches, Louisiana Opeka je kvader oziroma enota zgnetene gline, peska, vode in drugih primesi (apno, cement), žgana ali posušena na zraku in se uporablja za zidane konstrukcije.
Poglej Bizantinska arhitektura in Opeka
Osmanska arhitektura
Osmanska arhitektura je arhitektura Osmanskega cesarstva, ki je nastala v severozahodni Anatoliji v 13.
Poglej Bizantinska arhitektura in Osmanska arhitektura
Palatinska kapela, Aachen
Aachenska kapela (levo), videz je danes nekoliko spremenjen zaradi poznejših rekonstrukcij Palatinska kapela v Aachnu je zgodnjesrednjeveška kapela in del pfalce Karla Velikega v Nemčiji.
Poglej Bizantinska arhitektura in Palatinska kapela, Aachen
Paleologi
Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).
Poglej Bizantinska arhitektura in Paleologi
Palestina
Palestinskih ozemelj (Zahodni breg in Gaza), ki si jih lasti Država Palestina Palestina je lahko.
Poglej Bizantinska arhitektura in Palestina
Pendantiv
Pendantiv, tudi sferični trikotnik je konstruktivni element, ki omogoča nastaviti krožno kupolo nad kvadratnim elementom ali eliptično kupolo nad pravokotnim prostorom.
Poglej Bizantinska arhitektura in Pendantiv
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Bizantinska arhitektura in Ravena
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Bizantinska arhitektura in Renesančna arhitektura v Italiji
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Bizantinska arhitektura in Rim
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Bizantinska arhitektura in Rusija
Samostan Džvari
Samostan Džvari je gruzijski pravoslavni samostan iz 6.
Poglej Bizantinska arhitektura in Samostan Džvari
Samostan sv. Katarine, Sinaj
Samostan sv.
Poglej Bizantinska arhitektura in Samostan sv. Katarine, Sinaj
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Bizantinska arhitektura in Sicilija
Sinajski polotok
Sinajski polotok, prometno omrežje Sinajski polotok; posneto iz plovila Space Shuttle STS-40 Sinajski polotok je polotok trikotne oblike, ki leži med Sredozemskim morjem (na severu), Rdečim morjem (na zahodu) in Akabskim zalivom (na vzhodu).
Poglej Bizantinska arhitektura in Sinajski polotok
Slop
Slop je pokončen podporni element v arhitekturi in je, drugače od okroglega stebra, pravokotnega prereza.
Poglej Bizantinska arhitektura in Slop
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Bizantinska arhitektura in Sofija
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Bizantinska arhitektura in Solun
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Bizantinska arhitektura in Srbija
Srednjeveška arhitektura
Srednjeveška arhitektura je arhitektura, ki je značilna za srednji vek in vključuje verske, civilne in vojaške stavbe.
Poglej Bizantinska arhitektura in Srednjeveška arhitektura
Stolnica sv. Aleksandra Nevskega, Sofija
Stolnica sv.
Poglej Bizantinska arhitektura in Stolnica sv. Aleksandra Nevskega, Sofija
Stolnica svete Marije vnebovzete, Torcello
Cerkev svete Marije vnebovzete (italijansko basilica di Santa Maria Assunta) je mala bazilika (bazilika minor) na otoku Torcello, v pokrajini Benetke, v severni Italiji.
Poglej Bizantinska arhitektura in Stolnica svete Marije vnebovzete, Torcello
Stolnica svetega Marka, Benetke
Zgornji del fasade Konstantin in Demetrij konicah loka Stolnica svetega Marka v Benetkah v Italiji je stolnica Nadškofije Benetke in bazilika.
Poglej Bizantinska arhitektura in Stolnica svetega Marka, Benetke
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Bizantinska arhitektura in Sveto pismo
Tambur
Skica cilindričnega tamburja. Kupola na tamburju – prerez. Tambur je razčlenjen z nizom oken. Stolnica sv. Pavla v Londonu. Kupola na tamburju / rotondi. Tambur ali boben je ime za cilindrični arhitekturni element krožnega ali poligonalnega tlorisa, ki nosi kupolo.
Poglej Bizantinska arhitektura in Tambur
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Bizantinska arhitektura in Transept
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Bizantinska arhitektura in Ukrajina
Vagaršapat
Vagaršapat je četrto največje mesto v Armeniji in najštevilnejša občinska skupnost province Armavir.
Poglej Bizantinska arhitektura in Vagaršapat
Velika palača v Konstantinoplu
Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad).
Poglej Bizantinska arhitektura in Velika palača v Konstantinoplu
Vodnjak
samostana Wald v nemčiji Vodnjak je zaprt prostor ali posebej oblikovan objekt za zbiranje, shranjevanje oziroma pridobivanje pitne vode.
Poglej Bizantinska arhitektura in Vodnjak
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Poglej Bizantinska arhitektura in Zakavkazje
Zakristija
Zakristíja je v krščanskih cerkvah zahodnega obreda posebna sobica, ločena od ostale cerkve, namenjena za shranjevanje opreme in za duhovnikovo pripravo na bogoslužje.
Poglej Bizantinska arhitektura in Zakristija