Kazalo
124 odnosi: Abasidi, Abd al-Malik ibn Marvan, Afganistan, Afrika, Al Andaluz, Al-Valid I., Alžirija, Andaluzija, Andora, Anton Aškerc, Arabščina, Arabski polotok, Armenščina, Armenija, Artilerija, Azerbajdžan, Španija, Bahrajn, Baktrija, Balh, Balista, Basra, Berberi, Bizantinsko cesarstvo, Buhara, Ciper, Damask, Dirham, Država Palestina, Državljanska vojna, Egipt, Emir, Emirat, Ferdinand II. Aragonski, Francija, Franki, Gibraltar, Grščina, Gruzija, Gruzinščina, Harran, Hebrejščina, Homs, Iberski polotok, Ibrahim ibn al-Valid, Ikonoklazem, Imperij, Ind, Indija, Irak, ... Razširi indeks (74 več) »
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Poglej Omajadski kalifat in Abasidi
Abd al-Malik ibn Marvan
Abd al-Malik ibn Marvan, (arabsko: عبد الملك بن مروان), peti kalif Omajadskega kalifata, * 646, Meka, † 705, al-Sinabra.
Poglej Omajadski kalifat in Abd al-Malik ibn Marvan
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Omajadski kalifat in Afganistan
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Omajadski kalifat in Afrika
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Omajadski kalifat in Al Andaluz
Al-Valid I.
Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23.
Poglej Omajadski kalifat in Al-Valid I.
Alžirija
Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.
Poglej Omajadski kalifat in Alžirija
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Omajadski kalifat in Andaluzija
Andora
Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.
Poglej Omajadski kalifat in Andora
Anton Aškerc
Anton Aškerc (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist, * 9. januar 1856, Rimske Toplice, † 10. junij 1912, Ljubljana.
Poglej Omajadski kalifat in Anton Aškerc
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Omajadski kalifat in Arabščina
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Omajadski kalifat in Arabski polotok
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Omajadski kalifat in Armenščina
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Omajadski kalifat in Armenija
Artilerija
Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.
Poglej Omajadski kalifat in Artilerija
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Omajadski kalifat in Azerbajdžan
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Omajadski kalifat in Španija
Bahrajn
Manama, glavno mesto Bahrajna Bahrájn (uradno Kraljevína Bahrájn;, Mamlakat al-Barayn) je otoška država v Perzijskem zalivu in najmanjša arabska država.
Poglej Omajadski kalifat in Bahrajn
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Omajadski kalifat in Baktrija
Balh
Balh (perzijsko/pašto بلخ: Balkh, baktrijsko βαχλο, ẞaxlɔ: Bahlo, Bahlɔ) je bilo starodavno mesto, središče budizma, sufizma in zoroastrstva v sedanjem severnem Afganistanu.
Poglej Omajadski kalifat in Balh
Balista
Balista (iz grščine ballein - vreči) je vzvojna metalna naprava starih Rimljanov.
Poglej Omajadski kalifat in Balista
Basra
Basra (arabsko البصرة: Al Başrah) je mesto na jugu Iraka in za Bagdadom drugo največje mesto v državi.
Poglej Omajadski kalifat in Basra
Berberi
Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.
Poglej Omajadski kalifat in Berberi
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Omajadski kalifat in Bizantinsko cesarstvo
Buhara
Buhara je tretje največje mesto v Uzbekistanu. Leta 1991 je bila Buhara vključena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1997 se je odvijala, pod njegovim pokroviteljstvom, 2500. obletnica nastanka mesta. Buhara je edinstven kulturni center vzhoda. Je kraj, kjer so delovali izjemni islamski znanstveniki, filozofi, pesniki in islamski učenjaki, kot so Ibn Sina, Rudaki, Firdousi, Imam Bukhari in drugi.
Poglej Omajadski kalifat in Buhara
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Omajadski kalifat in Ciper
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Omajadski kalifat in Damask
Dirham
Srebrni dirham Umajadskega kalifata, skovan v Balhu (današnji Afganistan) leta 111 po hidžri (729/730 po n. št.) Dirham ali dirhem (osmansko turško: درهم) je denarna enota več arabskih držav.
Poglej Omajadski kalifat in Dirham
Država Palestina
Palestina, uradno Država Palestina, je delno priznana država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Omajadski kalifat in Država Palestina
Državljanska vojna
Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.
Poglej Omajadski kalifat in Državljanska vojna
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Omajadski kalifat in Egipt
Emir
Emir je moško osebno ime.
Poglej Omajadski kalifat in Emir
Emirat
Emirát (arabsko imarah, množina imarat) je v arabskem okolju področje, ki ga ima v oblasti emir - visok plemič oziroma knez.
Poglej Omajadski kalifat in Emirat
Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II.
Poglej Omajadski kalifat in Ferdinand II. Aragonski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Omajadski kalifat in Francija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Omajadski kalifat in Franki
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Omajadski kalifat in Gibraltar
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Omajadski kalifat in Grščina
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Omajadski kalifat in Gruzija
Gruzinščina
Gruzínščina (tudi grúzijščina, gruzinsko ქართული ენა, kartuli ena) je uradni jezik v Gruziji.
Poglej Omajadski kalifat in Gruzinščina
Harran
Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.
Poglej Omajadski kalifat in Harran
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Omajadski kalifat in Hebrejščina
Homs
Homs (حمص, Ḥimṣ; levantinsko arabsko حُمْص, Ḥumṣ) je tretje največje mesto v Siriji, po Damasku in Alepu.
Poglej Omajadski kalifat in Homs
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Omajadski kalifat in Iberski polotok
Ibrahim ibn al-Valid
Ibrahim ibn al-Valid ibn Abd al-Malik (arabsko ابراهيمابن الوليد بن عبد الملك) je bil od 4.
Poglej Omajadski kalifat in Ibrahim ibn al-Valid
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Omajadski kalifat in Ikonoklazem
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Omajadski kalifat in Imperij
Ind
Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.
Poglej Omajadski kalifat in Ind
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Omajadski kalifat in Indija
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Omajadski kalifat in Irak
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Omajadski kalifat in Iran
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Omajadski kalifat in Islam
Islamski koledar
Íslamski koledár, tudi muslimánski koledár ali Muhammedski koledár, je način štetja, ki ga uporablja muslimanski svet še danes.
Poglej Omajadski kalifat in Islamski koledar
Izabela I. Kastiljska
Izabela I. Kastiljska imenovana tudi Izabela Katoliška, kraljica Kastilje in Aragonije, * 22. april 1451, Madrigal de las Altas Torres, † 26. november 1504.
Poglej Omajadski kalifat in Izabela I. Kastiljska
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Omajadski kalifat in Izrael
Janez Damaščan
Sveti Janez Damaščan, bizantinsko-sirski teolog, učenjak, pesnik, glasbenik in cerkveni oče, * okoli 676, Damask, Sirija, † 5. december 749, samostan Mar Saba, Zahodni breg.
Poglej Omajadski kalifat in Janez Damaščan
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Poglej Omajadski kalifat in Jemen
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Omajadski kalifat in Jeruzalem
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Omajadski kalifat in Jordanija
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Omajadski kalifat in Judje
Kaba (svetišče)
Kaba, se piše tudi Ka'bah ali Kabah, včasih imenovana al-Kaʿbah al-Kaʿbah, je stavba v središču za islam najpomembnejše Svete mošeje (Masjid al-Haram) v Meki v Saudovi Arabiji.
Poglej Omajadski kalifat in Kaba (svetišče)
Kabul
Kabúl (perzijsko in paštunsko) je glavno in največje mesto Afganistana.
Poglej Omajadski kalifat in Kabul
Kairouan
Kairouan (tudi Al Kairouan, arabsko القيروان, Al Qayrawan) je mesto in guvernat v osrednji severni Tuniziji.
Poglej Omajadski kalifat in Kairouan
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Omajadski kalifat in Kalif
Katar
Katar je obmorski emirat v jugozahodni Aziji na Bližnjem vzhodu.
Poglej Omajadski kalifat in Katar
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Omajadski kalifat in Kazahstan
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Omajadski kalifat in Kirgizistan
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Poglej Omajadski kalifat in Konjenica
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Omajadski kalifat in Konstantinopel
Koptščina
Koptski jezik ali koptščina je jezik egiptovskih kristjanov Koptov, potomcev starih Egipčanov.
Poglej Omajadski kalifat in Koptščina
Kopti
Kopti so etnično-verska skupina v Egiptu in največja krščanska ločina v državi.
Poglej Omajadski kalifat in Kopti
Koran
Koran (arabsko:, al-qurʾān) je sveta knjiga islama.
Poglej Omajadski kalifat in Koran
Kordova
Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.
Poglej Omajadski kalifat in Kordova
Kordovski kalifat
Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.
Poglej Omajadski kalifat in Kordovski kalifat
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Omajadski kalifat in Kreta
Kristjani
Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.
Poglej Omajadski kalifat in Kristjani
Kupola na skali
Kupola na skali 300px Kupola na skali (arabsko مسجد قبة الصخرة, Masjid Qubbat As-Sakhrah, hebrejsko כיפת הסלע, Kipat Hasela) je islamsko svetišče v Jeruzalemu, zgrajeno leta 691, najstarejše islamsko svetišče na svetu.
Poglej Omajadski kalifat in Kupola na skali
Kurdščina
Kurdščina je avtohtoni jezik etnične skupine Kurdov na bližnjem in srednjem vzhodu, ki se govori na večdržavnem etičnem ozemlju, imenovanem Kurdistan.
Poglej Omajadski kalifat in Kurdščina
Kuvajt
Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.
Poglej Omajadski kalifat in Kuvajt
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Omajadski kalifat in Latinščina
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Omajadski kalifat in Libanon
Libija
Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
Poglej Omajadski kalifat in Libija
Maroko
Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.
Poglej Omajadski kalifat in Maroko
Marvan I.
Marvan I. ibn al-Hakam (arabsko: مروان بن الحكم), četrti kalif Umajadskega kalifata, ki je vladal leta 684 in 685, * 28. marec 623, † 7. maj 685.
Poglej Omajadski kalifat in Marvan I.
Marvan II.
Marvan ibn Mohamed ibn Marvan ibn al-Hakam (arabsko مروان بن محمد بن مروان بن الحكم), bolj znan kot Marvan II., je bil štirinajsti in zadnji kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od leta 744 do svoje smrti, * okoli 691, As-Šam, Omajadski kalifat (Sirija), † 6.
Poglej Omajadski kalifat in Marvan II.
Mavretanija
Mavretanija (arabsko; uradno Islamska republika Mavretanija) je obmorska država v severozahodni Afriki.
Poglej Omajadski kalifat in Mavretanija
Medina
Medina /mɛˈdiːnə/ (arabsko: المدينة المنورة IPA: ali المدينة IPA) je mesto v regiji Hedžas v Saudovi Arabiji.
Poglej Omajadski kalifat in Medina
Meka
Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.
Poglej Omajadski kalifat in Meka
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.
Poglej Omajadski kalifat in Merv
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Omajadski kalifat in Mošeja
Mošeja Omajadov
Dvorišče od vzhoda proti zahodu Obredna umivalnica Mošeja Omajadov, uradno sicer Velika damaščanska mošeja, je največja znamenitost Damaska in ena najpomembnejših mošej v islamskem svetu; najpomembnejše so mošeje Kaba v Meki, Prerokova mošeja (al-Masjid an-Nabawi) v Medini in mošeja Al Aksa (arabsko Al-Masjid al-Aqsa - 'najbolj oddaljena mošeja') ali Mošeja na skali v Jeruzalemu.
Poglej Omajadski kalifat in Mošeja Omajadov
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Omajadski kalifat in Mohamed
Muavija I.
Muavija I. (arabsko معاوية بن أبي سفيان, Muavija ibn Abi Sufjan) je bil ustanovitelj in prvi kalif Omajadskega kalifata, * okoli 597, 602 ali 605, Meka, Arabija, † 26. april 680.
Poglej Omajadski kalifat in Muavija I.
Muavija II.
Muavija II.
Poglej Omajadski kalifat in Muavija II.
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Poglej Omajadski kalifat in Omajadi
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.
Poglej Omajadski kalifat in Oman
Pakistan
Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.
Poglej Omajadski kalifat in Pakistan
Pehota
Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.
Poglej Omajadski kalifat in Pehota
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Omajadski kalifat in Perzija
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Omajadski kalifat in Perzijščina
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Omajadski kalifat in Perzijci
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Omajadski kalifat in Portugalska
Pravoverni kalifi
Pravoverni kalifi (arabsko al-Khulafā’ur-Rāshidūn) je termin, ki se uporablja v islamskem sunitskem svetu pri označevanju prvih štirih kalifov, ki so vladali po smrti preroka Mohameda.
Poglej Omajadski kalifat in Pravoverni kalifi
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Omajadski kalifat in Rodos
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Omajadski kalifat in Rusija
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Poglej Omajadski kalifat in Samarkand
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Omajadski kalifat in Sasanidsko cesarstvo
Saudova Arabija
Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.
Poglej Omajadski kalifat in Saudova Arabija
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Omajadski kalifat in Sirija
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Poglej Omajadski kalifat in Sogdija
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Omajadski kalifat in Srednja Azija
Sudan
Sudan je država v severovzhodni Afriki, ki na severu meji na Egipt, na vzhodu na Eritrejo in Etiopijo, na jugu na Južni Sudan, na jugozahodu na Srednjeafriško republiko, na zahodu na Čad ter na severozahodu na Libijo.
Poglej Omajadski kalifat in Sudan
Tadžikistan
Tadžikistan, uradno Republika Tadžikistan (Džumhurii Todžikiston), je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Omajadski kalifat in Tadžikistan
Taifa
Iberski polotok leta 1030 Taifa (arabsko طائفة, DIN ṭā'ifa, mn. طوائف, DIN ṭawā'if, špansko reinos de taifas) je bila ena od devetintrideset državic, večinoma kraljestev in emiratov, ki so razglasile svojo neodvisnost po strmoglavljenju kalifa Hišama III.
Poglej Omajadski kalifat in Taifa
Tours
Tours (/tʊər/ TOOR, francosko) je eno največjih mest v regiji Centre-Val de Loire v Franciji.
Poglej Omajadski kalifat in Tours
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Omajadski kalifat in Transoksanija
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.
Poglej Omajadski kalifat in Tunizija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Omajadski kalifat in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Omajadski kalifat in Turščina
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Omajadski kalifat in Turkmenistan
Zahodna Sahara
Zahodna Sahara (arabsko الصحراء الغربية; prečrkovano) je ozemlje v Severni Afriki, ki na severu meji na Maroko, na severovzhodu na Alžirijo, na vzhodu in jugu na Mavretanijo in na zahodu na Atlantski ocean.
Poglej Omajadski kalifat in Zahodna Sahara
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Omajadski kalifat in Zaratustrstvo
Združeni arabski emirati
Združeni arabski emirati, ali na kratko ZAE, so država v zahodni Aziji (na Bližnjem vzhodu na vzhodnem koncu Arabskega polotoka, ki na severovzhodu in vzhodu meji na Oman, na jugu in zahodu na Saudovo Arabijo, ima pa tudi morsko mejo v Perzijskem zalivu s Katarjem in Iranom. Združeni arabski emirati so voljena monarhija, ki jo tvori federacija sedmih emiratov: Abu Dabi (glavno mesto), Dubaj, Fudžajra, Ras al Hajma, Šardža in Um al Kajvain.
Poglej Omajadski kalifat in Združeni arabski emirati
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Omajadski kalifat in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Prav tako znan kot Umajadski kalifat.