Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Državljanska vojna

Index Državljanska vojna

Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.

Kazalo

  1. 64 odnosi: Ameriška državljanska vojna, Angola, Apartheid, Španska državljanska vojna, Šrilanka, Ženevske konvencije, Begunec, Berberi, Berlinski zid, Bližnji vzhod, Bruto domači proizvod, De iure - de facto, Dekolonizacija, Demokracija, Diaspora, Država, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Ekonomija, Evolucijska psihologija, Francija, Francisco Franco, Habsburška monarhija, Hladna vojna, Indija, Južna Afrika, Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike, Korupcija, Kuvajt, Latinska Amerika, Libanonska državljanska vojna, Massachusetts, Mjanmar, Nacija, Nafta, NATO, Nepotizem, Organizacija združenih narodov, Osmansko cesarstvo, Pariška komuna, Pariz, Piratstvo, Prusija, Rdeči križ, Regresija, Republika, Rimsko cesarstvo, Rusija, Severna Irska, Somalija, ... Razširi indeks (14 več) »

  2. Državljanske vojne
  3. Vrste vojn

Ameriška državljanska vojna

Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.

Poglej Državljanska vojna in Ameriška državljanska vojna

Angola

Republika Angola je država v jugozahodni Afriki, ki na zahodu meji na Atlantski ocean, na severu na DR Kongo, na vzhodu na Zambijo, na jugu na Namibijo, angolsko obmorsko enklavo Cabinda pa obkroža tudi Republika Kongo.

Poglej Državljanska vojna in Angola

Apartheid

Tabla, ki nebelcem prepoveduje zadrževanje na plaži (fotografija: 1989) Apartheid ali apárthajd (dobesedni pomen v angleščini in afrikanščini ločenost) je bila politična doktrina, s katero je vlada Južnoafriške republike imenovala svoj sistem rasne segregacije, zatiranja in izkoriščanja od leta 1948 do 1994.

Poglej Državljanska vojna in Apartheid

Španska državljanska vojna

Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij; in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco.

Poglej Državljanska vojna in Španska državljanska vojna

Šrilanka

Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.

Poglej Državljanska vojna in Šrilanka

Ženevske konvencije

Izvorni dokument Prve ženevske konvencije Ženevske konvencije sestavljajo štiri pogodbe, ki so bile podpisane v Ženevi (Švica), ter trije dodatni protokoli, ki določajo mednarodne pravne standarde za humano ravnanje v vojni.

Poglej Državljanska vojna in Ženevske konvencije

Begunec

bitko za Stalingrad, 1942 Dobovi Begunec je oseba, ki (z)beži iz domovine pred nevarnostjo, preganjanjem ali neprijetnostmi zaradi vojnih, političnih, religioznih ali rasnih razlogov.

Poglej Državljanska vojna in Begunec

Berberi

Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.

Poglej Državljanska vojna in Berberi

Berlinski zid

Potek Berlinskega zidu Berlinski zid (uradno ime, v prevodu antifašistična zaščitna ovira), je bila prepreka, dolga preko 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin.

Poglej Državljanska vojna in Berlinski zid

Bližnji vzhod

Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.

Poglej Državljanska vojna in Bližnji vzhod

Bruto domači proizvod

Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.

Poglej Državljanska vojna in Bruto domači proizvod

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Poglej Državljanska vojna in De iure - de facto

Dekolonizacija

Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji.Dekolonizacija je odprava kolonializma, pri kateri domač narod vzpostavi in vzdržuje neodvisnost lastnih ozemelj od prvotnega kolonialista.

Poglej Državljanska vojna in Dekolonizacija

Demokracija

Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.

Poglej Državljanska vojna in Demokracija

Diaspora

Diaspora je skupina oseb z isto etnično ali versko pripadnostjo, ki živi kot priznana manjšina v deželi, kamor se je preselila iz domovine zaradi ideoloških razlogov ali ki je bila prisilno izgnana iz rodnih krajev.

Poglej Državljanska vojna in Diaspora

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.

Poglej Državljanska vojna in Država

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Državljanska vojna in Druga svetovna vojna

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Poglej Državljanska vojna in Dunajski kongres

Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.

Poglej Državljanska vojna in Ekonomija

Evolucijska psihologija

Evolucijska pihologija (EP) je pristop v družboslovni znanosti in naravoslovni znanosti, ki preučuje psihološke lastnosti, kot spomin, percepcija in jezik iz stališča moderne evolucijske perspektive.

Poglej Državljanska vojna in Evolucijska psihologija

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Državljanska vojna in Francija

Francisco Franco

Francisco Franco (celo ime Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade), španski general in diktator, * 4. december 1892, Ferrol, A Coruña, Galicija, Španija; † 20. november 1975, Madrid, Španija.

Poglej Državljanska vojna in Francisco Franco

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Državljanska vojna in Habsburška monarhija

Hladna vojna

Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.

Poglej Državljanska vojna in Hladna vojna

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Poglej Državljanska vojna in Indija

Južna Afrika

Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.

Poglej Državljanska vojna in Južna Afrika

Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike

Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike (izvirno angleško United States Marine Corps; kratica USMC) je ena izmed največjih in najstarejših enot mornariške pehote in predstavlja četrti rod oboroženih sil ZDA.

Poglej Državljanska vojna in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike

Korupcija

Indeks zaznavanja korupcije leta 2018 Korupcija (iz – pokvarjen) v pravnem smislu pomeni zlorabo zaupanega položaja v izvršilni, zakonodajni in sodni veji oblasti ter v političnih in celo neekonomskih organizacijah z namenom pridobiti si materialno ali nematerialno korist, ki ni pravno utemeljena.

Poglej Državljanska vojna in Korupcija

Kuvajt

Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.

Poglej Državljanska vojna in Kuvajt

Latinska Amerika

Latinskoameriške države (temno zeleno) Latinska Amerika je ozemlje, ki zavzema večji del obeh Amerik, saj zajema vse panameriške države, razen Združenih držav Amerike in Kanade.

Poglej Državljanska vojna in Latinska Amerika

Libanonska državljanska vojna

Prizor iz Bejruta sredi državljanske vojne (1978) Libanonska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na območju Libanona med letoma 1975 in 1990; glavni vzrok za vojno je bila medverska napetost med krščanskim in muslimanskim delom prebivalstva, potem pa so ta spopad izrabile tudi sosednje države (Sirija in Izrael) za medsebojne obračune preko posrednikov.

Poglej Državljanska vojna in Libanonska državljanska vojna

Massachusetts

Massachusetts (IPA), (uradno angleško The Commonwealth of Massachusetts; Skupnost Massachusettsa) je ameriška zvezna država, ki je del regije Nova Anglija na severovzhodu ZDA.

Poglej Državljanska vojna in Massachusetts

Mjanmar

Mjanmár, uradno Zvezna republika Mjanmár ali Zveza Mjanmar (burmansko Pyidaungzu Thammada Myanma Naingngandaw), je obmorska država v jugovzhodni Aziji, pred letom 1989 znana pod imenom Burma.

Poglej Državljanska vojna in Mjanmar

Nacija

Nácija (iz latinskega nātĭo prvotno »rojstvo«, izpeljanka iz nātus »rojen«, nāscī »roditi se«) je skupnost posameznikov, ki delijo določene značilnosti kot ozemlje, kultura (npr. jezik, vera/religija, zgodovina in tradicije), etnija in, eventualno, vlada.

Poglej Državljanska vojna in Nacija

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Poglej Državljanska vojna in Nafta

NATO

Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.

Poglej Državljanska vojna in NATO

Nepotizem

Nepotízem je dajanje prednosti, privilegijev ali položaja sorodnikom ali bližnjim prijateljem na nekem poklicu ali področju.

Poglej Državljanska vojna in Nepotizem

Organizacija združenih narodov

New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Poglej Državljanska vojna in Organizacija združenih narodov

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Državljanska vojna in Osmansko cesarstvo

Pariška komuna

Pariška komuna, ki je obstajala od 26.

Poglej Državljanska vojna in Pariška komuna

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Državljanska vojna in Pariz

Piratstvo

thumb Piratstvo je plenjenje, ropanje in drugovrsten nasilen kriminal, ki se odvija na morju.

Poglej Državljanska vojna in Piratstvo

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Državljanska vojna in Prusija

Rdeči križ

Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1863 v Ženevi, ko so se srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ.

Poglej Državljanska vojna in Rdeči križ

Regresija

Regresija (modeliranje, napovedovanje) je v matematiki iskanje povezanosti (korelacije) med spremenljivkami.

Poglej Državljanska vojna in Regresija

Republika

Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.

Poglej Državljanska vojna in Republika

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Državljanska vojna in Rimsko cesarstvo

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Poglej Državljanska vojna in Rusija

Severna Irska

Severna Irska (irsko Tuaisceart Éireann; ulsterska škotščina Norlin Airlann) je del Združenega kraljestva na severovzhodu Irskega otoka, ki je različno opisana kot država, pokrajina ali regija.

Poglej Državljanska vojna in Severna Irska

Somalija

Somalija (somalsko Soomaaliya, arabsko الصومال) je obmorska država v Vzhodni Afriki, ki na severu meji na Adenski zaliv, na vzhodu na Indijski ocean, na jugozahodu na Kenijo, na zahodu na Etiopijo in na severozahodu na Džibuti.

Poglej Državljanska vojna in Somalija

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Poglej Državljanska vojna in Sovjetska zveza

Srednja Amerika

Srednja Amerika je podregija v srednjih zemljepisnih širinah med Severno in Južno Ameriko.

Poglej Državljanska vojna in Srednja Amerika

Suverenost

Suverenost je izvirna oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti).

Poglej Državljanska vojna in Suverenost

Svetovna banka

Logotip Svetovne banke Sedež svetovne banke v Washingtonu Svetovna banka je mednarodna finančna ustanova s sedežem v Washingtonu, D.C., ZDA, ki državam v razvoju nudi finančno in tehnično pomoč za razvojne programe s ciljem zmanjševanja revščine.

Poglej Državljanska vojna in Svetovna banka

Uganda

Republika Uganda je celinska država v vzhodni Srednji Afriki.

Poglej Državljanska vojna in Uganda

Univerza Stanford

Univerza Stanford (polno ime v angleščini Leland Stanford Junior University) je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Stanford v Silicijevi dolini, Kalifornija, ZDA.

Poglej Državljanska vojna in Univerza Stanford

Varšavski pakt

Madžarske. Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).

Poglej Državljanska vojna in Varšavski pakt

Versailles

Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.

Poglej Državljanska vojna in Versailles

Virginija

Virgínija (angleško Virginia) je ena od izvirnih trinajstih kolonij ZDA, ki se je uprla britanski nadvladi v ameriški revoluciji.

Poglej Državljanska vojna in Virginija

Vlada

Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.

Poglej Državljanska vojna in Vlada

Vojna

Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.

Poglej Državljanska vojna in Vojna

Vojna dveh rož

Vojna dveh rož je bila državljanska vojna v Angliji, ki se je odvijala med letoma 1455 in 1485.

Poglej Državljanska vojna in Vojna dveh rož

Washington, D.C.

Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.

Poglej Državljanska vojna in Washington, D.C.

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Poglej Državljanska vojna in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Glej tudi

Državljanske vojne

Vrste vojn

Prav tako znan kot Bratomorna vojna.

, Sovjetska zveza, Srednja Amerika, Suverenost, Svetovna banka, Uganda, Univerza Stanford, Varšavski pakt, Versailles, Virginija, Vlada, Vojna, Vojna dveh rož, Washington, D.C., Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.