Kazalo
16 odnosi: Altruizem, Antropologija, Arheologija, Charles Darwin, Enciklopedija Britannica, Evolucijska biologija, Genetika, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Kognitivna psihologija, Lepota, Možgani, Naravni izbor, Psihologija, Spomin, Steven Pinker, Umetna inteligenca.
- Evolucijska biologija
Altruizem
Altruízem (lat. alter, drugi) ali nèsebíčnost v najširšem smislu obsega psihično dispozicijo oziroma pripravljenost žrtvovati se za druge, specifična dobrodelna dejanja (altruistična dejanja) ali normo, etično vrednoto, ki določa, da se je potrebno žrtvovati za druge.
Poglej Evolucijska psihologija in Altruizem
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Evolucijska psihologija in Antropologija
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Evolucijska psihologija in Arheologija
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Poglej Evolucijska psihologija in Charles Darwin
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Evolucijska psihologija in Enciklopedija Britannica
Evolucijska biologija
Evolucijska biologija je področje biologije, ki preučuje skupni izvor bioloških vrst in njihovo spreminjanje, razširjanje ter raznovrstnost v času.
Poglej Evolucijska psihologija in Evolucijska biologija
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Evolucijska psihologija in Genetika
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Evolucijska psihologija in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Kognitivna psihologija
Spoznavna ali kognitivna psihologija ima v sodobnosti bolj status splošno uporabnega konceptualnega modela, ki tradicionalno izhaja iz uspehov pri pojasnjevanju spoznavnih procesov kot so predvsem percepcija, pogojno učenje, reševanje problemov, spomin, pozornost, osvajanje jezika, razumevanje zapisanih jezikovnih sporočil (zanimivo je, da možgani prepoznajo besedo, čeprav ima pomešane črke, če sta le začetna in zadnja črka na svojem mestu).
Poglej Evolucijska psihologija in Kognitivna psihologija
Lepota
Sarajevska rozeta uporablja steklo za pretok svetlobe v zgradbo. Svetloba je pomemben arhitekturni učinek doživljanja lepote. Lepota je karakteristika osebe, živali, objekta ali ideje, ki poraja zaznavno izkustvo ugodja, pomena ali zadoščenja.
Poglej Evolucijska psihologija in Lepota
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Evolucijska psihologija in Možgani
Naravni izbor
Naravni izbor v populaciji za temno obarvanost Naravno odbiranje, naravno izbiranje ali naravni izbor, s tujko naravna selekcija, je proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.
Poglej Evolucijska psihologija in Naravni izbor
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Evolucijska psihologija in Psihologija
Spomin
Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.
Poglej Evolucijska psihologija in Spomin
Steven Pinker
Steven Arthur Pinker, kanadsko-ameriški eksperimentalni psiholog in kognitivni znanstvenik, * 18. september 1954, Montreal, Quebec, Kanada.
Poglej Evolucijska psihologija in Steven Pinker
Umetna inteligenca
Umetna inteligenca včasih tudi umetni um ali strojna inteligenca, se uporablja v računalništvu za inteligenco strojev kot nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živali.
Poglej Evolucijska psihologija in Umetna inteligenca