Kazalo
82 odnosi: Antropologija, Aplikativna psihologija, Aristotel, Čustvo, Behaviorizem, Biologija, Biopsihologija, Duševna motnja, Duševni procesi, Ekonomija, Ergonomija, Etologija, Evolucijska psihologija, Fenomenologija, Fizika, Fiziologija, Forenzična psihologija, Grščina, Hermann Ebbinghaus, Hipnoterapija, Inženirska psihologija, Interakcija med človekom in računalnikom, Ivan Petrovič Pavlov, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezikoslovje, Klasično pogojevanje, Klinična psihologija, Književnost, Kognicija, Kognitivna psihologija, Komuniciranje, Kriminal, Leipzig, Literarna teorija, Možgani, Motivacija, Nevropsihologija, Odločanje, Organizacijska psihologija, Osebnost, Pedagoška psihologija, Pedagogika, Politične znanosti, Poskus, Pozitivizem, Pozitivna psihologija, Psihoanaliza, Psihofizika, Psiholingvistika, Psihološko testiranje, ... Razširi indeks (32 več) »
- Vedenjske vede
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Psihologija in Antropologija
Aplikativna psihologija
Aplikativna psihologija (tudi praktična psihologija) je skupna označitev za različna področja uporabe psiholoških spoznanj in postopkov v družbenem in kulturnem življenju (v nasprotju s teoretično občo psihologijo).
Poglej Psihologija in Aplikativna psihologija
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Psihologija in Aristotel
Čustvo
Čustvo je duševni proces, s katerim subjektivno izražamo svoj vrednostni odnos do kakega predmeta, osebe, delovanja, stanja, pogosto pa tudi do sebe.
Poglej Psihologija in Čustvo
Behaviorizem
Behaviorízem, znan tudi kot vedênjska perspektíva, je smer psihologije, ki vsa dejanja živih bitij, tudi mišljenje in čustva, obravnava kot objektivne reakcije oz.
Poglej Psihologija in Behaviorizem
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Psihologija in Biologija
Biopsihologija
Biopsihologija, znana tudi kot biološka psihologija, psihobiologija, Merriam-Webster's Online Dictionary ali vedenjska nevroznanost je uporaba osnov biologije (predvsem nevrobiologije) za preučevanje fizioloških, genetskih in razvojnih mehanizmov vedenja.
Poglej Psihologija in Biopsihologija
Duševna motnja
Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.
Poglej Psihologija in Duševna motnja
Duševni procesi
Duševni procesi so vsi notranji (se pri človeku posledično kažejo navzven pri vedenju, vendar jih neposredno ni moč opaziti) procesi, ki potekajo v nekem določenem časovnem zaporedju, ter ponavadi vodijo k določenem izidu.
Poglej Psihologija in Duševni procesi
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Psihologija in Ekonomija
Ergonomija
Ergonomija je prilagoditev delovnega okolja uporabniku.
Poglej Psihologija in Ergonomija
Etologija
Etologíja (grško ήθος: ethos - navada; λογος: logos - veda) je znanstvena veda znotraj zoologije, ki preučuje vedenje živali.
Poglej Psihologija in Etologija
Evolucijska psihologija
Evolucijska pihologija (EP) je pristop v družboslovni znanosti in naravoslovni znanosti, ki preučuje psihološke lastnosti, kot spomin, percepcija in jezik iz stališča moderne evolucijske perspektive.
Poglej Psihologija in Evolucijska psihologija
Fenomenologija
Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.
Poglej Psihologija in Fenomenologija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Psihologija in Fizika
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Psihologija in Fiziologija
Forenzična psihologija
Forenzična psihologija se v splošnem ukvarja s psihologijo udeležencev pri kriminalu, predvsem storilcev kaznivih dejanj, pa tudi prič in žrtev kaznivih dejanj.
Poglej Psihologija in Forenzična psihologija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Psihologija in Grščina
Hermann Ebbinghaus
Hermann Ebbinghaus, nemški psiholog, * 24. januar 1850, Barmen, Nemčija, † 26. februar 1909, Halle, Nemčija.
Poglej Psihologija in Hermann Ebbinghaus
Hipnoterapija
Hipnoterapija je metoda zdravljenja pri kateri se uporablja hipnoza.
Poglej Psihologija in Hipnoterapija
Inženirska psihologija
Inženírska psihologíja je veja psihologije, ki se ukvarja s preučevanjem človekovega vedenja v operacijskih sistemihRoscoe, S. N. (1997).
Poglej Psihologija in Inženirska psihologija
Interakcija med človekom in računalnikom
ergonomsko oblikovana brezžična laserska računalniška miška Interakcija med človekom in računalnikom je veda o načrtovanju in oblikovanju interakcije med ljudmi (uporabniki) in računalniki.
Poglej Psihologija in Interakcija med človekom in računalnikom
Ivan Petrovič Pavlov
Ivan Petrovič Pavlov, ruski fiziolog, psiholog in zdravnik, * 26. september, 1849, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. februar, 1936, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Psihologija in Ivan Petrovič Pavlov
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Psihologija in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Psihologija in Jezikoslovje
Klasično pogojevanje
Klasično pogojevanje je ena izmed štirih oblik učenja in je najosnovnejša oblika učenja.
Poglej Psihologija in Klasično pogojevanje
Klinična psihologija
Klinična psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki uporablja različne psihološke teorije za teoretsko pojasnjevanje, merjenje oziroma ocenjevanje ter zdravljenje oziroma obravnavo odklonov od normalnih vedenjskih, mentalnih in čustvenih procesov, z eno besedo psihopatologije.
Poglej Psihologija in Klinična psihologija
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Psihologija in Književnost
Kognicija
Kognicija je skupina mentalnih procesov, ki vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev.
Poglej Psihologija in Kognicija
Kognitivna psihologija
Spoznavna ali kognitivna psihologija ima v sodobnosti bolj status splošno uporabnega konceptualnega modela, ki tradicionalno izhaja iz uspehov pri pojasnjevanju spoznavnih procesov kot so predvsem percepcija, pogojno učenje, reševanje problemov, spomin, pozornost, osvajanje jezika, razumevanje zapisanih jezikovnih sporočil (zanimivo je, da možgani prepoznajo besedo, čeprav ima pomešane črke, če sta le začetna in zadnja črka na svojem mestu).
Poglej Psihologija in Kognitivna psihologija
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Psihologija in Komuniciranje
Kriminal
Kriminal v pogovornem jeziku pomeni neko nezakonito dejanje, ki je kaznovano s strani države.
Poglej Psihologija in Kriminal
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Psihologija in Leipzig
Literarna teorija
Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.
Poglej Psihologija in Literarna teorija
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Psihologija in Možgani
Motivacija
Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo.
Poglej Psihologija in Motivacija
Nevropsihologija
Nevropsihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja s povezovanjem izsledkov o anatomskih strukturah in nevrofizioloških procesih v možganih, ki so običajno plod dela raziskovalcev na področju biomedicinskih ved na eni strani ter specifičnimi psihološkimi procesi na drugi.
Poglej Psihologija in Nevropsihologija
Odločanje
Sprejemanje odločitev je eden temeljnih kognitivnih procesov, ki je široko uporabljen v določanjo racionalnih, hevrističnih in intuitivnih selekcij v znanstvenih, ekonomskih in managerskih situacijah, kot tudi v vsakodnevnih situacijah.
Poglej Psihologija in Odločanje
Organizacijska psihologija
Organizacijska psihologija ali psihologija dela se ukvarja s preučevanjem človeškega vedenja v vidikih življenja, ki so povezani s produkcijo, distribucijo in uporabo storitev.
Poglej Psihologija in Organizacijska psihologija
Osebnost
Osébnost je trajna, edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.
Poglej Psihologija in Osebnost
Pedagoška psihologija
Pedagoška psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki je povezana z razvojno psihologijo, saj skuša razvojna spoznanja uporabiti za prilagajanje pedagoških ciljev razvojnim zmožnostim otrok.
Poglej Psihologija in Pedagoška psihologija
Pedagogika
Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.
Poglej Psihologija in Pedagogika
Politične znanosti
Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.
Poglej Psihologija in Politične znanosti
Poskus
Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.
Poglej Psihologija in Poskus
Pozitivizem
Pozitivizem je filozofska smer (utemeljitelj Auguste Comte), ki kot zanesljivo podlago spoznanja priznava le neposredno dano (pozitivno), predvsem dano v čutni zaznavi in zato zavrača metafiziko.
Poglej Psihologija in Pozitivizem
Pozitivna psihologija
Pozitivna psihologija je psihološka disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeške sreče, zadovoljstva, blagra, itd.
Poglej Psihologija in Pozitivna psihologija
Psihoanaliza
Psíhoanalíza je izredno vplivna klinična metoda in psihološka teorija, ki se ukvarja s proučevanjem nezavednega in zdravljenjem psihičnih motenj na osnovi te teorije.
Poglej Psihologija in Psihoanaliza
Psihofizika
Psihofizika se ukvarja s preučevanjem odnosa med dražljaji in občutki, ki jih ti dražljaji sprožijo.
Poglej Psihologija in Psihofizika
Psiholingvistika
Psiholingvistika ali psihologija jezika je smer jezikoslovja in del kognitivnih znanosti, ki proučuje povezavo med znanjem jezika in kognitivnimi procesi, vključenimi v rabo jezika, torej proučuje procese v možganih, ki nam omogočajo rabo jezika.
Poglej Psihologija in Psiholingvistika
Psihološko testiranje
Motivacija in čustva sta pomembna dejavnika, ki vplivata na to, koliko napora bo posameznik vložil v izpolnjevanje in sodelovanje pri določenem psihološkem testu.
Poglej Psihologija in Psihološko testiranje
Psihologija športa
Psihologija športa je aplikativna psihološka disciplina, ki je nastala na stiku med znanostjo o športu in psihologijo.
Poglej Psihologija in Psihologija športa
Psihologija zdravja
Psihologíja zdrávja ali zdrávstvena psihologíja je psihološka znanstvena disciplina, ki se ukvarja s pacienti, ki ne trpijo prvenstveno zaradi duševnih motenj, ampak zaradi ostalih težav z zdravjem.
Poglej Psihologija in Psihologija zdravja
Psihometrija
Psihometrija je veda znotraj psihologije, ki se ukvarja s konstrukcijo in evalvacijo psiholoških testov.
Poglej Psihologija in Psihometrija
Psihoterapija
Psihoterapija je naučeno, celostno, zavestno in načrtovano obravnavanje psihosocialno in psihosomatsko pogojenih duševnih motenj in bolezenskih stanj z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami v interakciji ene ali več obravnavanih oseb, z enim ali več psihoterapevti.
Poglej Psihologija in Psihoterapija
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej Psihologija in Računalništvo
Razvojna psihologija
Razvojna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se osredotoča na raziskovanje psiholoških funkcij in njihovih sprememb v kontekstu ontogeneze posameznika (otroštvo, mladostništvo, odraslost, zrelost in staranje), pri čemer so posamezne raziskave in teorije lahko posvečene tudi le posameznim funkcijam (intelektualnim, kognitivnim, nevrološkim, socialnim ali moralnim) in njihovim spremembam v toku razvoja ali le posameznim obdobjem življenjskega cikla.
Poglej Psihologija in Razvojna psihologija
Rehabilitacija
Rehabilitacija, (novo latinsko rehabilitare - obnoviti) je proces bio-psihosocialnega prilagajanja telesno ali duševno prizadete osebe, za ponovno vključevanje v družbeno življenje in delo.
Poglej Psihologija in Rehabilitacija
Seznam psiholoških vsebin
To je seznam vsebin, povezanih s psihologijo, psihiatrijo in sorodnimi temami.
Poglej Psihologija in Seznam psiholoških vsebin
Seznam slovenskih psihologov
Seznam slovenskih psihologov.
Poglej Psihologija in Seznam slovenskih psihologov
Sigmund Freud
Sigismund Schlomo Freud, bolje znan kot Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.
Poglej Psihologija in Sigmund Freud
Skupinska dinamika
Skupinska dinamika je način delovanja skupine, odvisna pa je predvsem od osebnosti članov, ki skupino sestavljajo.
Poglej Psihologija in Skupinska dinamika
Socialna kognicija
Socialna kognicija je kognitivna aktivnost, ki spremlja in posreduje socialno vedenje, vključno s pridobivanjem informacij o socialnem okolju, organizacijo in transformacijo teh informacij v spominu in učinki teh procesov na socialno vedenje.
Poglej Psihologija in Socialna kognicija
Socialna psihologija
Socialna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja z vplivom medosebnih odnosov na posameznike znotraj manjših in večjih skupin.
Poglej Psihologija in Socialna psihologija
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Psihologija in Sociologija
Socionika
Socionika je psihološka teorija medosebne kompatibilnosti, ki temelji na hipotezi, da kvaliteto odnosov (»slabši« ali »boljši«) v bližnjih in dolgotrajnih stikih med osebami v veliki meri določajo psihološki tipi.
Poglej Psihologija in Socionika
Spomin
Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.
Poglej Psihologija in Spomin
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Psihologija in Statistika
Strukturalizem
Strukturalizem je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20.
Poglej Psihologija in Strukturalizem
Teorija iger
Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.
Poglej Psihologija in Teorija iger
Trženje
Tŕženje ali márketing je veda, ki definira ter raziskuje ciljne trge in uporabnike ter skuša z njimi vzpostavljati dobičkonosne odnose.
Poglej Psihologija in Trženje
Učenje
Učenje je proces spreminjanja znanja ali vedenja, zaradi izkušenj, s trajnim učinkom.
Poglej Psihologija in Učenje
Umetna inteligenca
Umetna inteligenca včasih tudi umetni um ali strojna inteligenca, se uporablja v računalništvu za inteligenco strojev kot nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živali.
Poglej Psihologija in Umetna inteligenca
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Psihologija in Veda
Vedenje
Vedênje je izraz, ki se nanaša na sistem ali organizem, večinoma v povezavi s svojim okoljem, ki vključuje druge sisteme ali organizme.
Poglej Psihologija in Vedenje
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Psihologija in Vid
Wilhelm Wundt
Wilhelm Maximilian Wundt, nemški psiholog in filozof, * 16. avgust 1832, Neckarau pri Mannheimu, Prusija, † 31. avgust 1920, Großbothen pri Leipzigu, Nemčija.
Poglej Psihologija in Wilhelm Wundt
William James
William James, ameriški funkcionalistični psiholog in filozof, * 11. januar 1842, New York, ZDA, † 26. avgust 1910, Chocorua, New Hampshire, ZDA.
Poglej Psihologija in William James
Zasvojenost
Zasvojenost je možganska motnja, za katero je značilno kompulzivno zasledovanje nagrajujočih dražljajev kljub škodljivim posledicam.
Poglej Psihologija in Zasvojenost
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Psihologija in Zgodovina
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Psihologija in Znanost
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Psihologija in 1879
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Psihologija in 19. stoletje