Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Psihologija

Index Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

82 odnosi: Antropologija, Aplikativna psihologija, Aristotel, Čustvo, Behaviorizem, Biologija, Biopsihologija, Duševna motnja, Duševni procesi, Ekonomija, Ergonomija, Etologija, Evolucijska psihologija, Fenomenologija, Fizika, Fiziologija, Forenzična psihologija, Grščina, Hermann Ebbinghaus, Hipnoterapija, Inženirska psihologija, Interakcija med človekom in računalnikom, Ivan Petrovič Pavlov, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezikoslovje, Klasično pogojevanje, Klinična psihologija, Književnost, Kognicija, Kognitivna psihologija, Komunikacija, Kriminal, Leipzig, Literarna teorija, Možgani, Motivacija, Nevropsihologija, Odločanje, Osebnost, Pedagoška psihologija, Pedagogika, Politične znanosti, Poskus, Pozitivizem, Pozitivna psihologija, Psihoanaliza, Psihofizika, Psiholingvistika, Psihološko testiranje, Psihologija športa, ..., Psihologija dela, Psihologija zdravja, Psihometrija, Psihoterapija, Računalništvo, Razvojna psihologija, Rehabilitacija, Seznam psiholoških vsebin, Seznam slovenskih psihologov, Sigmund Freud, Skupinska dinamika, Socialna kognicija, Socialna psihologija, Sociologija, Socionika, Spomin, Statistika, Strukturalizem, Teorija iger, Trženje, Učenje, Umetna inteligenca, Veda, Vedenje, Vid, Wilhelm Wundt, William James, Zasvojenost, Zgodovina, Znanost, 1879, 19. stoletje. Razširi indeks (32 več) »

Antropologija

Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je sklop različnih humanističnih in znanstvenih ved in disciplin, ki jim je skupno znanstveno ukvarjenje s človekom (glej rod ''Homo'' (hominoid)) kot členu narave in o njegovi biološki naravi ter človekom kot družbenim bitjem.

Novo!!: Psihologija in Antropologija · Poglej več »

Aplikativna psihologija

Aplikativna psihologija (tudi praktična psihologija) je skupna označitev za različna področja uporabe psiholoških spoznanj in postopkov v družbenem in kulturnem življenju (v nasprotju s teoretično občo psihologijo).

Novo!!: Psihologija in Aplikativna psihologija · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristotelēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Novo!!: Psihologija in Aristotel · Poglej več »

Čustvo

Čustvo je duševni proces, s katerim subjektivno izražamo svoj vrednostni odnos do kakega predmeta, osebe, delovanja, stanja, pogosto pa tudi do sebe.

Novo!!: Psihologija in Čustvo · Poglej več »

Behaviorizem

Behaviorizem, znan tudi kot vedenjska perspektiva je smer psihologije, ki vsa dejanja živih bitij, tudi mišljenje in čustva, obravnava kot objektivne reakcije oz.

Novo!!: Psihologija in Behaviorizem · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Novo!!: Psihologija in Biologija · Poglej več »

Biopsihologija

Biopsihologija, znana tudi kot biološka psihologija, psihobiologija, Merriam-Webster's Online Dictionary ali vedenjska nevroznanost je uporaba osnov biologije (predvsem nevrobiologije) za preučevanje fizioloških, genetskih in razvojnih mehanizmov vedenja.

Novo!!: Psihologija in Biopsihologija · Poglej več »

Duševna motnja

Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.

Novo!!: Psihologija in Duševna motnja · Poglej več »

Duševni procesi

So vsi notranji (se pri človeku posledično kažejo navzven pri vedenju, vendar jih neposredno ni moč opaziti) procesi, ki potekajo v nekem določenem časovnem zaporedju, ter ponavadi vodijo k določenem izidu.

Novo!!: Psihologija in Duševni procesi · Poglej več »

Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.

Novo!!: Psihologija in Ekonomija · Poglej več »

Ergonomija

Ergonomija je prilagoditev delovnega okolja uporabniku.

Novo!!: Psihologija in Ergonomija · Poglej več »

Etologija

Etologíja (grško ήθος: ethos - navada; λογος: logos - veda) je znanstvena veda znotraj zoologije, ki preučuje vedenje živali.

Novo!!: Psihologija in Etologija · Poglej več »

Evolucijska psihologija

Evolucijska pihologija (EP) je pristop v družboslovni znanosti in naravoslovni znanosti ki preučuje psihološke lastnosti, kotspomin, percepcija in jezik iz stališča moderne evolucijske perspektive.

Novo!!: Psihologija in Evolucijska psihologija · Poglej več »

Fenomenologija

Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.

Novo!!: Psihologija in Fenomenologija · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Psihologija in Fizika · Poglej več »

Fiziologija

Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.

Novo!!: Psihologija in Fiziologija · Poglej več »

Forenzična psihologija

Forenzična psihologija se v splošnem ukvarja s psihologijo udeležencev pri kriminalu, predvsem storilcev kaznivih dejanj, pa tudi prič in žrtev kaznivih dejanj.

Novo!!: Psihologija in Forenzična psihologija · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (grško: Elliniká) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Psihologija in Grščina · Poglej več »

Hermann Ebbinghaus

Hermann Ebbinghaus, nemški psiholog, * 24. januar 1850, Barmen, Nemčija, † 26. februar 1909, Halle, Nemčija.

Novo!!: Psihologija in Hermann Ebbinghaus · Poglej več »

Hipnoterapija

Hipnoterapija je metoda zdravljenja pri kateri se uporablja hipnoza.

Novo!!: Psihologija in Hipnoterapija · Poglej več »

Inženirska psihologija

Inženirska psihologija je veja psihologije, ki se ukvarja s preučevanjem človekovega vedenja v operacijskih sistemih Roscoe, S. N. (1997).

Novo!!: Psihologija in Inženirska psihologija · Poglej več »

Interakcija med človekom in računalnikom

ergonomsko oblikovana brezžična laserska računalniška miška Interakcija med človekom in računalnikom je veda o načrtovanju in oblikovanju interakcije med ljudmi (uporabniki) in računalniki.

Novo!!: Psihologija in Interakcija med človekom in računalnikom · Poglej več »

Ivan Petrovič Pavlov

Ivan Petrovič Pavlov, ruski fiziolog, psiholog in zdravnik, * 26. september, 1849, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. februar, 1936, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Novo!!: Psihologija in Ivan Petrovič Pavlov · Poglej več »

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Novo!!: Psihologija in Jezik (sredstvo sporazumevanja) · Poglej več »

Jezikoslovje

Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.

Novo!!: Psihologija in Jezikoslovje · Poglej več »

Klasično pogojevanje

Klasično pogojevanje je ena izmed štirih oblik učenja in je najosnovnejša oblika učenja.

Novo!!: Psihologija in Klasično pogojevanje · Poglej več »

Klinična psihologija

Klinična psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki uporablja različne psihološke teorije za teoretsko pojasnjevanje, merjenje oziroma ocenjevanje ter zdravljenje oziroma obravnavo odklonov od normalnih vedenjskih, mentalnih in čustvenih procesov, z eno besedo psihopatologije.

Novo!!: Psihologija in Klinična psihologija · Poglej več »

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Novo!!: Psihologija in Književnost · Poglej več »

Kognicija

Kognicija je skupina mentalnih procesov, ki vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev.

Novo!!: Psihologija in Kognicija · Poglej več »

Kognitivna psihologija

Spoznavna ali kognitivna psihologija ima v sodobnosti bolj status splošno uporabnega konceptualnega modela, ki tradicionalno izhaja iz uspehov pri pojasnjevanju spoznavnih procesov kot so predvsem percepcija, pogojno učenje, reševanje problemov, spomin, pozornost, osvajanje jezika, razumevanje zapisanih jezikovnih sporočil (zanimivo je, da možgani prepoznajo besedo, čeprav ima pomešane črke, če sta le začetna in zadnja črka na svojem mestu).

Novo!!: Psihologija in Kognitivna psihologija · Poglej več »

Komunikacija

Komunikacija ima več pomenov.

Novo!!: Psihologija in Komunikacija · Poglej več »

Kriminal

Kriminal v pogovornem jeziku pomeni neko nezakonito dejanje, ki je kaznovano s strani države.

Novo!!: Psihologija in Kriminal · Poglej več »

Leipzig

Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.

Novo!!: Psihologija in Leipzig · Poglej več »

Literarna teorija

Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv.

Novo!!: Psihologija in Literarna teorija · Poglej več »

Možgani

Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.

Novo!!: Psihologija in Možgani · Poglej več »

Motivacija

Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo.

Novo!!: Psihologija in Motivacija · Poglej več »

Nevropsihologija

Nevropsihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja s povezovanjem izsledkov o anatomskih strukturah in nevrofizioloških procesih v možganih, ki so običajno plod dela raziskovalcev na področju biomedicinskih ved na eni strani ter specifičnimi psihološkimi procesi na drugi.

Novo!!: Psihologija in Nevropsihologija · Poglej več »

Odločanje

Sprejemanje odločitev je eden temeljnih kognitivnih procesov, ki je široko uporabljen v določanjo racionalnih, hevrističnih in intuitivnih selekcij v znanstvenih, ekonomskih in managerskih situacijah, kot tudi v vsakodnevnih situacijah.

Novo!!: Psihologija in Odločanje · Poglej več »

Osebnost

Osebnost je trajna, edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.

Novo!!: Psihologija in Osebnost · Poglej več »

Pedagoška psihologija

Pedagoška psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki je povezana z razvojno psihologijo, saj skuša razvojna spoznanja uporabiti za prilagajanje pedagoških ciljev razvojnim zmožnostim otrok.

Novo!!: Psihologija in Pedagoška psihologija · Poglej več »

Pedagogika

Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.

Novo!!: Psihologija in Pedagogika · Poglej več »

Politične znanosti

Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.

Novo!!: Psihologija in Politične znanosti · Poglej več »

Poskus

Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.

Novo!!: Psihologija in Poskus · Poglej več »

Pozitivizem

Pozitivizem je filozofska smer (utemeljitelj Auguste Comte), ki kot zanesljivo podlago spoznanja priznava le neposredno dano (pozitivno), predvsem dano v čutni zaznavi in zato zavrača metafiziko.

Novo!!: Psihologija in Pozitivizem · Poglej več »

Pozitivna psihologija

Pozitivna psihologija je psihološka disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeške sreče, zadovoljstva, blagra, itd.

Novo!!: Psihologija in Pozitivna psihologija · Poglej več »

Psihoanaliza

Psíhoanalíza je izredno vplivna klinična metoda in psihološka teorija, ki se ukvarja s proučevanjem nezavednega in zdravljenjem psihičnih motenj na osnovi te teorije.

Novo!!: Psihologija in Psihoanaliza · Poglej več »

Psihofizika

Psihofizika se ukvarja s preučevanjem odnosa med dražljaji in občutki, ki jih ti dražljaji sprožijo.

Novo!!: Psihologija in Psihofizika · Poglej več »

Psiholingvistika

Psiholingvistika ali psihologija jezika je smer jezikoslovja in del kognitivnih znanosti, ki proučuje povezavo med znanjem jezika in kognitivnimi procesi, vključenimi v rabo jezika, torej proučuje procese v možganih, ki nam omogočajo rabo jezika.

Novo!!: Psihologija in Psiholingvistika · Poglej več »

Psihološko testiranje

Motivacija in čustva sta pomembna dejavnika, ki vplivata na to, koliko napora bo posameznik vložil v izpolnjevanje in sodelovanje pri določenem psihološkem testu.

Novo!!: Psihologija in Psihološko testiranje · Poglej več »

Psihologija športa

Psihologija športa je aplikativna psihološka disciplina, ki je nastala na stiku med znanostjo o športu in psihologijo.

Novo!!: Psihologija in Psihologija športa · Poglej več »

Psihologija dela

Psihologija dela (tudi psihologija dela in organizacije, industrijsko-organizacijska psihologija, organizacijska psihologija) se ukvarja s preučevanjem človeškega vedenja v vidikih življenja, ki so povezani s produkcijo, distribucijo in uporabo storitev.

Novo!!: Psihologija in Psihologija dela · Poglej več »

Psihologija zdravja

Psihologíja zdrávja ali zdrávstvena psihologíja je psihološka znanstvena disciplina, ki se ukvarja s pacienti, ki ne trpijo prvenstveno zaradi duševnih motenj, ampak zaradi ostalih težav z zdravjem.

Novo!!: Psihologija in Psihologija zdravja · Poglej več »

Psihometrija

Psihometrija je veda znotraj psihologije, ki se ukvarja s konstrukcijo in evalvacijo psiholoških testov.

Novo!!: Psihologija in Psihometrija · Poglej več »

Psihoterapija

Psihoterapija je naučeno, celostno, zavestno in načrtovano obravnavanje psihosocialno in psihosomatsko pogojenih duševnih motenj in bolezenskih stanj z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami v interakciji ene ali več obravnavanih oseb, z enim ali več psihoterapevti.

Novo!!: Psihologija in Psihoterapija · Poglej več »

Računalništvo

Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.

Novo!!: Psihologija in Računalništvo · Poglej več »

Razvojna psihologija

Razvojna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se osredotoča na raziskovanje psiholoških funkcij in njihovih sprememb v kontekstu ontogeneze posameznika (otroštvo, mladostništvo, odraslost, zrelost in staranje), pri čemer so posamezne raziskave in teorije lahko posvečene tudi le posameznim funkcijam (intelektualnim, kognitivnim, nevrološkim, socialnim ali moralnim) in njihovim spremembam v toku razvoja ali le posameznim obdobjem življenjskega cikla.

Novo!!: Psihologija in Razvojna psihologija · Poglej več »

Rehabilitacija

Rehabilitacija, (novo latinsko rehabilitare - obnoviti) je proces bio-psihosocialnega prilagajanja telesno ali duševno prizadete osebe, za ponovno vključevanje v družbeno življenje in delo.

Novo!!: Psihologija in Rehabilitacija · Poglej več »

Seznam psiholoških vsebin

To je seznam vsebin, povezanih s psihologijo, psihiatrijo in sorodnimi temami.

Novo!!: Psihologija in Seznam psiholoških vsebin · Poglej več »

Seznam slovenskih psihologov

Seznam slovenskih psihologov.

Novo!!: Psihologija in Seznam slovenskih psihologov · Poglej več »

Sigmund Freud

Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.

Novo!!: Psihologija in Sigmund Freud · Poglej več »

Skupinska dinamika

Skupinska dinamika je način delovanja skupine, odvisna pa je predvsem od osebnosti članov, ki skupino sestavljajo.

Novo!!: Psihologija in Skupinska dinamika · Poglej več »

Socialna kognicija

Socialna kognicija je kognitivna aktivnost, ki spremlja in posreduje socialno vedenje, vključno s pridobivanjem informacij o socialnem okolju, organizacijo in transformacijo teh informacij v spominu in učinki teh procesov na socialno vedenje.

Novo!!: Psihologija in Socialna kognicija · Poglej več »

Socialna psihologija

Socialna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja z vplivom medosebnih odnosov na posameznike znotraj manjših in večjih skupin.

Novo!!: Psihologija in Socialna psihologija · Poglej več »

Sociologija

Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.

Novo!!: Psihologija in Sociologija · Poglej več »

Socionika

Socionika je psihološka teorija medosebne kompatibilnosti, ki temelji na hipotezi, da kvaliteto odnosov (»slabši« ali »boljši«) v bližnjih in dolgotrajnih stikih med osebami v veliki meri določajo psihološki tipi.

Novo!!: Psihologija in Socionika · Poglej več »

Spomin

Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.

Novo!!: Psihologija in Spomin · Poglej več »

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Novo!!: Psihologija in Statistika · Poglej več »

Strukturalizem

Strukturalizem je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20.

Novo!!: Psihologija in Strukturalizem · Poglej več »

Teorija iger

Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.

Novo!!: Psihologija in Teorija iger · Poglej več »

Trženje

Marketing je veda, ki definira ter raziskuje ciljne trge in uporabnike ter skuša z njimi vzpostavljati dobičkonosne odnose.

Novo!!: Psihologija in Trženje · Poglej več »

Učenje

Učenje je proces spreminjanja znanja ali vedenja, zaradi izkušenj, s trajnim učinkom.

Novo!!: Psihologija in Učenje · Poglej več »

Umetna inteligenca

Hondin inteligentni humanoidni robot Na področju računalništva se naziv umetna inteligenca (UI), včasih tudi umetni um ali strojna inteligenca, uporablja za inteligenco strojev, v nasprotju z »naravno« inteligenco ljudi in drugih živali.

Novo!!: Psihologija in Umetna inteligenca · Poglej več »

Veda

Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.

Novo!!: Psihologija in Veda · Poglej več »

Vedenje

Vedenje je izraz, ki se nanaša na sistem ali organizem, večinoma v povezavi s svojim okoljem, ki vključuje druge sisteme ali organizme.

Novo!!: Psihologija in Vedenje · Poglej več »

Vid

Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).

Novo!!: Psihologija in Vid · Poglej več »

Wilhelm Wundt

Wilhelm Maximilian Wundt, nemški psiholog in filozof, * 16. avgust 1832, Neckarau pri Mannheimu, Prusija, † 31. avgust 1920, Großbothen pri Leipzigu, Nemčija.

Novo!!: Psihologija in Wilhelm Wundt · Poglej več »

William James

William James, ameriški funkcionalistični psiholog in filozof, * 11. januar 1842, New York, ZDA, † 26. avgust 1910, Chocorua, New Hampshire, ZDA.

Novo!!: Psihologija in William James · Poglej več »

Zasvojenost

Zasvojenost je možganska motnja, za katero je značilno kompulzivno zasledovanje nagrajujočih dražljajev kljub škodljivim posledicam.

Novo!!: Psihologija in Zasvojenost · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Psihologija in Zgodovina · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Psihologija in Znanost · Poglej več »

1879

1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Psihologija in 1879 · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Psihologija in 19. stoletje · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »