Kazalo
71 odnosi: Analiza, Analiza dela, Analiza variance, Anketa, Antropologija, Aplikacija, Army Alpha, Army Beta, Življenje, Delavec, Delo, Druga svetovna vojna, Etika, Frank Bunker Gilbreth, Frederick Winslow Taylor, Hugo Münsterberg, Identiteta, Industrija, Izobraževanje, James McKeen Cattel, Karizmatično vodenje, Komuniciranje, Konflikt, Korelacija, Lillian Moller Gilbreth, Menedžment, Motivacija, Motiviranje zaposlenih, Oborožene sile Združenih držav Amerike, Odločanje, Opisna statistika, Organizacija, Pionir, Podjetje, Pogajanje, Politične znanosti, Poskus, Pravičnost, Produkcija, Produktivnost, Prva svetovna vojna, Psihološka pogodba, Psihološko testiranje, Psiholog, Psihologija zdravja, Psihometrija, Računalnik, Skupina, Socialna psihologija, Sociologija, ... Razširi indeks (21 več) »
- Uporabna psihologija
- Vedenjske vede
Analiza
Analiza (grško αναλυσις análysis; prvotno razveza, odrešenje, osvoboditev; razčleniti, razstaviti) je ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje in kritično vrednotenje.
Poglej Organizacijska psihologija in Analiza
Analiza dela
Analiza dela je proces določanja tistih značilnosti dela, ki so nujne za njegovo uspešno opravljanje in proces ugotavljanja razmer, v katerih delo poteka.
Poglej Organizacijska psihologija in Analiza dela
Analiza variance
Analíza variánce (kratica ANOVA) je v statistiki zbirka statističnih modelov in z njimi povezanih postopkov, s katerimi skupno varianco med množicami podatkov razcepimo na posamezne komponente, navadno zato, da preverimo, ali so razlike med vzorci razložljive kot statistična odstopanja znotraj iste populacije.
Poglej Organizacijska psihologija in Analiza variance
Anketa
Anketa je sistematična metoda zbiranja podatkov na podlagi (vzorca) enot z namenom kostruiranja kvantitativnih opisov značilnosti širše populacije, katere člani so preučevane enote.
Poglej Organizacijska psihologija in Anketa
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Organizacijska psihologija in Antropologija
Aplikacija
Aplikacija pomeni praktično izvedbo neke teorije.
Poglej Organizacijska psihologija in Aplikacija
Army Alpha
Army Alpha je skupinski test, ki ga je skupaj s šestimi člani odbora pripravil Robert Yerkes in s katerim so med prvo svetovno vojno testirali večje število vojaških nabornikov v Združenih državah Amerike.
Poglej Organizacijska psihologija in Army Alpha
Army Beta
Army Beta je neverbalna dopolnitev Army Alfe, testa, ki ga je sestavil Robert Yerkes s šestimi člani odbora, da bi med prvo svetovno vojno testirali približno 1,5 milijona vojaških novincev v Združenih državah Amerike.
Poglej Organizacijska psihologija in Army Beta
Življenje
alg, ''Chrysotoxum verralli'' (žival), ''Xanthoparmelia'' (lišaj), ''Dictyostelium'' (ameba) in korala ''Dendrogyra cylindrus'' (žival) Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t.
Poglej Organizacijska psihologija in Življenje
Delavec
Delavec je oseba, ki opravlja kako delo.
Poglej Organizacijska psihologija in Delavec
Delo
Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.
Poglej Organizacijska psihologija in Delo
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Organizacijska psihologija in Druga svetovna vojna
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Organizacijska psihologija in Etika
Frank Bunker Gilbreth
Frank Bunker Gilbreth se je rodil 7. julija 1868 v Fairfieldu v zvezni državi Maine.
Poglej Organizacijska psihologija in Frank Bunker Gilbreth
Frederick Winslow Taylor
Frederick Winslow Taylor, ameriški inženir in teoretik menedžmenta, * 20. marec 1856, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 21. marec 1915, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA.
Poglej Organizacijska psihologija in Frederick Winslow Taylor
Hugo Münsterberg
Hugo Münsterberg, nemško-ameriški psiholog, * 1. junij 1863, Gdansk, † 19. december 1916, Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike.
Poglej Organizacijska psihologija in Hugo Münsterberg
Identiteta
Identitéta ali istovétnost ima lahko več pomenov.
Poglej Organizacijska psihologija in Identiteta
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Organizacijska psihologija in Industrija
Izobraževanje
Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.
Poglej Organizacijska psihologija in Izobraževanje
James McKeen Cattel
James McKeen Cattell, ameriški psiholog, * 25. maj 1860, † 20. januar 1944.
Poglej Organizacijska psihologija in James McKeen Cattel
Karizmatično vodenje
Teorija karizmatičnega vodenja se je oblikovala v 80. letih dvajsetega stoletja, ko so velika severnoameriška podjetja začutila potrebo po spremembah poslovanja in vodenja, predvsem zaradi vse večje konkurence s strani tujih podjetij.
Poglej Organizacijska psihologija in Karizmatično vodenje
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Organizacijska psihologija in Komuniciranje
Konflikt
Konflíkt (iz lat. conflictus) je stanje, ko dva ali več sistemov znotraj istega sistema oz.
Poglej Organizacijska psihologija in Konflikt
Korelacija
Korelacija ali korelacijski koeficient je številska mera, ki predstavlja moč linearne povezanosti dveh spremenljivk.
Poglej Organizacijska psihologija in Korelacija
Lillian Moller Gilbreth
Lillian Moller Gilbreth, ameriška psihologinja, industrijska inženirka, * 24. maj 1878, Oakland, Kalifornija, Združene države Amerike, † 2. januar 1972, Phoenix, Arizona, Združene države Amerike.
Poglej Organizacijska psihologija in Lillian Moller Gilbreth
Menedžment
Menedžment ali upravljanje je proces odločanja, načrtovanja, osmišljanja, usmerjanja, razporejanja (alociranja) organizacijskih resursov (virov), vodenja ter nadzora in vrednotenja izvajanja različnih aktivnosti.
Poglej Organizacijska psihologija in Menedžment
Motivacija
Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo.
Poglej Organizacijska psihologija in Motivacija
Motiviranje zaposlenih
Motiviranje zaposlenih je proces, pri katerem želimo zvišati delovno motivacijo zaposlenih.
Poglej Organizacijska psihologija in Motiviranje zaposlenih
Oborožene sile Združenih držav Amerike
Oborožene sile Združenih držav Amerike (angleško Unites States Armed Forces) obsegajo.
Poglej Organizacijska psihologija in Oborožene sile Združenih držav Amerike
Odločanje
Sprejemanje odločitev je eden temeljnih kognitivnih procesov, ki je široko uporabljen v določanjo racionalnih, hevrističnih in intuitivnih selekcij v znanstvenih, ekonomskih in managerskih situacijah, kot tudi v vsakodnevnih situacijah.
Poglej Organizacijska psihologija in Odločanje
Opisna statistika
Opisna statistika je skupina statističnih metod, ki se ukvarjajo s povzemanjem pridobljenih podatkov.
Poglej Organizacijska psihologija in Opisna statistika
Organizacija
Organizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese.
Poglej Organizacijska psihologija in Organizacija
Pionir
Pionir je lahko.
Poglej Organizacijska psihologija in Pionir
Podjetje
Podjetje (ang. Business) ni pravna oseba in je poslovna enota gospodarske družbe (ang. Corporation), ki pa je pravna oseba (ang. Legal Entity).
Poglej Organizacijska psihologija in Podjetje
Pogajanje
Pogajanje je proces, kjer zainteresirani strani razrešujeta spore, soglašata glede nadaljnjih smernic razvoja akcij, trgujeta za individualno ali kolektivno prednost in/ali poizkušata izoblikovati rezultate v obojestransko korist.
Poglej Organizacijska psihologija in Pogajanje
Politične znanosti
Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.
Poglej Organizacijska psihologija in Politične znanosti
Poskus
Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.
Poglej Organizacijska psihologija in Poskus
Pravičnost
Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.
Poglej Organizacijska psihologija in Pravičnost
Produkcija
Produkcija ali proizvodnja se nanaša na.
Poglej Organizacijska psihologija in Produkcija
Produktivnost
Produktivnost je učinkovitost proizvodnje blaga ali storitev, izražena z nekim merilom.
Poglej Organizacijska psihologija in Produktivnost
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Organizacijska psihologija in Prva svetovna vojna
Psihološka pogodba
Psihološka pogodba je oblika neformalne pogodbe osnovana na medsebojnem psihološkem sporazumu med delodajalcem in delojemalcem.
Poglej Organizacijska psihologija in Psihološka pogodba
Psihološko testiranje
Motivacija in čustva sta pomembna dejavnika, ki vplivata na to, koliko napora bo posameznik vložil v izpolnjevanje in sodelovanje pri določenem psihološkem testu.
Poglej Organizacijska psihologija in Psihološko testiranje
Psiholog
Psiholog je oseba, ki deluje na področju psihologije.
Poglej Organizacijska psihologija in Psiholog
Psihologija zdravja
Psihologíja zdrávja ali zdrávstvena psihologíja je psihološka znanstvena disciplina, ki se ukvarja s pacienti, ki ne trpijo prvenstveno zaradi duševnih motenj, ampak zaradi ostalih težav z zdravjem.
Poglej Organizacijska psihologija in Psihologija zdravja
Psihometrija
Psihometrija je veda znotraj psihologije, ki se ukvarja s konstrukcijo in evalvacijo psiholoških testov.
Poglej Organizacijska psihologija in Psihometrija
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Organizacijska psihologija in Računalnik
Skupina
Skupina je lahko.
Poglej Organizacijska psihologija in Skupina
Socialna psihologija
Socialna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja z vplivom medosebnih odnosov na posameznike znotraj manjših in večjih skupin.
Poglej Organizacijska psihologija in Socialna psihologija
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Organizacijska psihologija in Sociologija
Sprejemanje odločitev
Sprejemanje odločitev temelji na kognitivnih procesih.
Poglej Organizacijska psihologija in Sprejemanje odločitev
Stres
Stres je pojem iz psihologije in biologije, beseda je bila prvič uvedena leta 1930.
Poglej Organizacijska psihologija in Stres
Stroj
Britanskem otočju Žerjav, Biskaja, Španija Parni plug družbe Kemna, izdelan leta 1921 Stròj (praslovansko strojь - naprava, oprava) (pogovorno žargonsko 'mašina', od nemško die Maschine - stroj) je mehanična naprava, ki prenaša ali pretvarja energijo in s tem omogoča, olajšuje ali opravlja delo.
Poglej Organizacijska psihologija in Stroj
Tehnologija
Tehnologíja (tehnología.
Poglej Organizacijska psihologija in Tehnologija
Tržno komuniciranje
Tržno komuniciranje je skupek dejavnosti.
Poglej Organizacijska psihologija in Tržno komuniciranje
Trening
Tréning (angleško training > train - poučevati, učiti se, šolati se, vzgajati, uriti se, vežbati, dresirati) je metoda akivnega učenja in se nanaša na pridobivanje znanja, veščin, spretnosti in navad kot rezultat poučevanja glasovnih ali praktičnih spretnosti in znanja, ki se nanašajo na posebna uporabna področja dejavnosti.
Poglej Organizacijska psihologija in Trening
Učinkovitost
Učinkovitost na splošno opredeljuje, do katere mere mere so čas, trud in stroški dobro porabljeni za načrtovano nalogo ali namen.
Poglej Organizacijska psihologija in Učinkovitost
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Organizacijska psihologija in Univerza
Upravljanje človeških virov
Upravljanje človeških virov (UČV) je vrsta menedžmenta, ki obsega splet različnih programov in dejavnosti, s katerimi želimo doseči, da je delo uspešno – v zadovoljstvu posamezniku, organizaciji in družbi.
Poglej Organizacijska psihologija in Upravljanje človeških virov
Varnost in zdravje pri delu
Varno dvigovanje težkega bremena z viličarjem. Žerjavist stoji pod bremenom med dvigovanjem in s tem ogroža lastno življenje Várnost in zdrávje pri délu (VZD, OSH) je interdisciplinarno področje, ki se ukvarja z varnostjo, zdravjem in blagostanjem ljudi, ki sodelujejo pri delu ali zaposlitvi.
Poglej Organizacijska psihologija in Varnost in zdravje pri delu
Vedenje
Vedênje je izraz, ki se nanaša na sistem ali organizem, večinoma v povezavi s svojim okoljem, ki vključuje druge sisteme ali organizme.
Poglej Organizacijska psihologija in Vedenje
Vodenje
Vodenje, s pomenom vodenja ljudi je sestavni del upravljanja (menedžmenta) organizacije.
Poglej Organizacijska psihologija in Vodenje
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Poglej Organizacijska psihologija in Vojak
Vrednota
Vrednote so pozitivna duhovna in materialna stanja oziroma cilji pri človeku oziroma ljudeh, ki so na splošno civilizacijsko cenjena, ker omogočajo civiliziran, stabilen in varen vrednoten razvoj človeka in skupnosti.
Poglej Organizacijska psihologija in Vrednota
Walter Dill Scott
Walter Dill Scott, ameriški psiholog, * 1. maj 1869, Cooksville, Illinois, ZDA † 24. september 1955, Evanston, Illinois.
Poglej Organizacijska psihologija in Walter Dill Scott
Zdravje
Zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni ali napake.
Poglej Organizacijska psihologija in Zdravje
Zdravstvena psihologija dela
Zdravstvena psihologija dela je področje psihologije, ki se ukvarja z varnostjo, zdravjem in dobrim počutjem na delovnem mestu.
Poglej Organizacijska psihologija in Zdravstvena psihologija dela
Znanstvena metoda
Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.
Poglej Organizacijska psihologija in Znanstvena metoda
Znanstveno delo
Znanstveno delo je ustvarjalno delo, običajno v pisni obliki, s katerim avtor poroča o rezultatih izvirnega empiričnega ali teoretskega raziskovanja v znanosti, bodisi družboslovni, bodisi naravoslovni.
Poglej Organizacijska psihologija in Znanstveno delo
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Organizacijska psihologija in 19. stoletje
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Organizacijska psihologija in 20. stoletje
Glej tudi
Uporabna psihologija
Vedenjske vede
Prav tako znan kot Kadrovsko-menedžerska in industrijska psihologija, Psihologija dela.