Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Organizacijska psihologija

Index Organizacijska psihologija

Organizacijska psihologija ali psihologija dela se ukvarja s preučevanjem človeškega vedenja v vidikih življenja, ki so povezani s produkcijo, distribucijo in uporabo storitev.

Kazalo

  1. 54 odnosi: Aplikativna psihologija, Argio Sabadin, Boštjan Bajec, Brezposelnost, Charles Samuel Myers, Delovna osebnost, Delovno okolje, Depresija na delovnem mestu, Duševno zdravje na delovnem mestu, Edvard Konrad, Etika v psihologiji dela, EuroPsy, Eva Boštjančič, Eva Kovač, Frank Landy, Funkcionalna analiza dela, Genetika v psihologiji dela in organizacije, Gradnja tima, Hugo Münsterberg, Humanitarna psihologija dela, Kadrovska psihologija, Katedra za psihologijo dela in organizacije, Konstruiranje, Lillian Moller Gilbreth, Meditacija, Medkulturna psihologija, Metoda 360 stopinj, Model ASA, Morris Viteles, Najem delovne sile, Nasilje na delovnem mestu, Neformalno izobraževanje in učenje v delovnem okolju, Organizacijska klima, Organizacijska kultura, Organizacijska pripadnost, Organizacijska shema, Osebni akcijski konstrukti, Poslovni kovčing, Psihološka pogodba, Psihologija, Rudi Šeligo, Samospoštovanje, Samozaposlitev, Seznam akademskih disciplin, Skupinska dinamika, Strokovnjak, Testi poznavanja dela, Transakcijsko vodenje, Transformacijsko vodenje, Tuckmanove faze razvoja skupine, ... Razširi indeks (4 več) »

Aplikativna psihologija

Aplikativna psihologija (tudi praktična psihologija) je skupna označitev za različna področja uporabe psiholoških spoznanj in postopkov v družbenem in kulturnem življenju (v nasprotju s teoretično občo psihologijo).

Poglej Organizacijska psihologija in Aplikativna psihologija

Argio Sabadin

Argio Sabadin, slovenski psiholog, predavatelj, izredni profesor za psihologijo dela na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnik Oddelka za psihologijo, prodekan Filozofske fakultete, *22. 9. 1949, Koper.

Poglej Organizacijska psihologija in Argio Sabadin

Boštjan Bajec

Boštjan Bajec, slovenski psiholog, asistent na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, * 2. december 1975, Ljubljana.

Poglej Organizacijska psihologija in Boštjan Bajec

Brezposelnost

Sloveniji v letih 1994-2007.

Poglej Organizacijska psihologija in Brezposelnost

Charles Samuel Myers

Charles Samuel Myers, angleški psiholog, * 13. marec 1873, London, † 12. oktober 1946, Winsford, Somerset.

Poglej Organizacijska psihologija in Charles Samuel Myers

Delovna osebnost

Termin delovna osebnost vključuje koncept posameznika kot delavca, njegov motivacijski sistem ter potrebe in vrednote, povezane z njegovim delovnim mestom Capuzzi, D. in Stauffer, M. D. (2012).

Poglej Organizacijska psihologija in Delovna osebnost

Delovno okolje

Delovno okolje je okolje, v katerem posameznik opravlja svoje delovne aktivnosti.

Poglej Organizacijska psihologija in Delovno okolje

Depresija na delovnem mestu

Depresija je dandanes ena najpogostejših psihičnih motenj, ki se pojavljajo na delovnem mestu.

Poglej Organizacijska psihologija in Depresija na delovnem mestu

Duševno zdravje na delovnem mestu

Delo ima izredno pomembno vlogo v posameznikovem življenju.

Poglej Organizacijska psihologija in Duševno zdravje na delovnem mestu

Edvard Konrad

Edvard Konrad, slovenski psiholog, upokojeni redni profesor na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, * 16. julij 1937, Pančevo, Srbija.

Poglej Organizacijska psihologija in Edvard Konrad

Etika v psihologiji dela

V psihologiji dela lahko pri opredeljevanju etičnih principov (in vprašanj) izhajamo kar iz opredelitve njenega predmeta preučevanja, ki zajema poleg raziskovanja delovanja zaposlenih v delovni situaciji tudi načine višanja produktivnosti organizacije in blagostanja osebja.

Poglej Organizacijska psihologija in Etika v psihologiji dela

EuroPsy

EuroPsy (oz. evropski certifikat iz psihologije) je profesionalna kvalifikacija, ki postavlja standarde za izobraževanje, usposabljanje in kompetence psihologov.

Poglej Organizacijska psihologija in EuroPsy

Eva Boštjančič

Eva Boštjančič, slovenska psihologinja, * 29. november 1972, Ljubljana.

Poglej Organizacijska psihologija in Eva Boštjančič

Eva Kovač

Eva Kovač, slovenska psihologinja, * 1986 Ljubše ji je delati s športniki, kot splošno populacijo, ker so po njenem mnenju zelo motivirani.

Poglej Organizacijska psihologija in Eva Kovač

Frank Landy

Frank Landy, ameriški psiholog, * 30. december 1942, Filadelfija, † 12. januar 2010.

Poglej Organizacijska psihologija in Frank Landy

Funkcionalna analiza dela

Funkcionalna analiza dela integrira analizo sistema dela in analizo nalog pri oblikovanju in urejanju delovnih mest Moore, F. I. (1999).

Poglej Organizacijska psihologija in Funkcionalna analiza dela

Genetika v psihologiji dela in organizacije

Genetika v psihologiji dela in organizacije je področje, ki se ukvarja z raziskovanjem in pojasnjevanjem genetskih vplivov na vedenje in značilnosti posameznika v okviru delovnega okolja.

Poglej Organizacijska psihologija in Genetika v psihologiji dela in organizacije

Gradnja tima

Gradnja tima (angl. team building) je dejavnost, s katero želimo vplivati na razvoj skupine in ji pomagati, da izboljša lastno učinkovitost, zadovoljuje potrebe svojih članov ter izboljša delovne pogoje.

Poglej Organizacijska psihologija in Gradnja tima

Hugo Münsterberg

Hugo Münsterberg, nemško-ameriški psiholog, * 1. junij 1863, Gdansk, † 19. december 1916, Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike.

Poglej Organizacijska psihologija in Hugo Münsterberg

Humanitarna psihologija dela

Humanitarna psihologija dela združuje organizacijsko, industrijsko in delovno področje psihologije z namenom povečanja dobrobiti vseh ljudi.

Poglej Organizacijska psihologija in Humanitarna psihologija dela

Kadrovska psihologija

Kadrovska psihologija je eno izmed treh področij industrijsko-organizacijske psihologije.

Poglej Organizacijska psihologija in Kadrovska psihologija

Katedra za psihologijo dela in organizacije

Katedra za psihologijo dela in organizacije je bila ustanovljena leta 1961, v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani, na Oddelku za psihologijo.

Poglej Organizacijska psihologija in Katedra za psihologijo dela in organizacije

Konstruiranje

gradbeniškega oblikovanja in velja za idiom kadar se risalna deska pri konstruiranju ne uporablja parne lokomotive kaže prek konstruiranja uporabo tehnike s poudarkom na funkciji in uporabi naravoslovnih znanosti ZDA Konstruíranje (tudi oblikovánje) je z vidika psihologije dela ustvarjalno-duhovna dejavnost, ki zahteva znanje: naravoslovnih znanosti (matematike, fizike, kemije, mehanike, toplotne tehnike, elektrotehnike), proizvodnih tehnik, nauke o gradivih, nauke o konstruiranju (kako si inovativno organizirati delo), znanje in izkušnje s področja, za katerega se konstruira.

Poglej Organizacijska psihologija in Konstruiranje

Lillian Moller Gilbreth

Lillian Moller Gilbreth, ameriška psihologinja, industrijska inženirka, * 24. maj 1878, Oakland, Kalifornija, Združene države Amerike, † 2. januar 1972, Phoenix, Arizona, Združene države Amerike.

Poglej Organizacijska psihologija in Lillian Moller Gilbreth

Meditacija

Meditacija (iz latinske besede meditatio, ki je izpeljana iz glagola meditari, kar pomeni "premišljevati, oblikovati") je vsakršna dejavnost, pri kateri posameznik načrtno spreminja stanje zavesti z namenom, da bi dosegel kakšen specifično zastavljen cilj ali da bi se preprosto umiril.

Poglej Organizacijska psihologija in Meditacija

Medkulturna psihologija

Medkulturna psihologija je veja psihologije, ki se ukvarja z raziskovanjem vpliva kulturnih faktorjev na psihološke dimenzije.

Poglej Organizacijska psihologija in Medkulturna psihologija

Metoda 360 stopinj

Metoda 360 stopinj (angl. 360 degree feedback) je metoda, ki jo omenjajo v človeških virih ali psihologiji dela in organizacije.

Poglej Organizacijska psihologija in Metoda 360 stopinj

Model ASA

ASA model oziroma model privlačenja, selekcije in odhajanja zaposlenih je model, ki ga je leta 1987 predlagal Schneider za opis organizacijskega vedenja Chatman, J. A., Wong, E. M., Joyce C. (2007).

Poglej Organizacijska psihologija in Model ASA

Morris Viteles

Morris Viteles, ameriški psiholog, * 1. maj 1898, Rusija, † 7. december 1996, ZDA.

Poglej Organizacijska psihologija in Morris Viteles

Najem delovne sile

Najem delovne sile (angl. temporary agency worker) je ena izmed fleksibilnih oblik zaposlovanja, ki omogoča podjetju in delavcu hitrejše prilagajanje razmeram na trgu dela.

Poglej Organizacijska psihologija in Najem delovne sile

Nasilje na delovnem mestu

Nasilje na delovnem mestu vključuje fizični napad, ogrožujoče obnašanje, nadlegovanje ali verbalna zloraba, delovno mesto pa je lahko katerakoli lokacija, začasna ali permanentna, kjer zaposleni opravlja službeno dolžnost.

Poglej Organizacijska psihologija in Nasilje na delovnem mestu

Neformalno izobraževanje in učenje v delovnem okolju

Neformalno izobraževanje oziroma učenje je pomembna oblika izobraževanja predvsem za odraslo populacijo, saj je osredotočena na učečo se osebo ter na znanja, ki jih lahko oseba pridobi iz izkušenj Marsick, V. J. in Watkins, K. E. (2001).

Poglej Organizacijska psihologija in Neformalno izobraževanje in učenje v delovnem okolju

Organizacijska klima

Klima poleg kulture predstavlja enega izmed organizacijskih dejavnikov, ki je najbolj neposredno povezan z vsemi ostalimi elementi organizacije in njenim okoljem ter vsemi posamezniki v sistemu.

Poglej Organizacijska psihologija in Organizacijska klima

Organizacijska kultura

Organizacijska kultura je celostni in korporativni sistem vrednot, norm, pravil, stališč, prepričanj, skupnih lastnosti, načinov izvajanja procesov in postopkov, vedenja in načinov delovanja zaposlenih, skupnih ciljev ter vrste in oblike interakcij tako znotraj poslovnega sistema kot z njegovim zunanjim okoljem, ki v sedanjosti odražajo prakso skupne preteklosti in so obenem tudi pod vplivom občutka predvidene skupine prihodnosti pripadnikov posameznega poslovnega sistema.

Poglej Organizacijska psihologija in Organizacijska kultura

Organizacijska pripadnost

Organizacijska pripadnost je psihološki konstrukt, ki predstavlja navezanost posameznika na organizacijo.

Poglej Organizacijska psihologija in Organizacijska pripadnost

Organizacijska shema

Organizacijska shema je grafična ponazoritev organizacijske strukture Vila, A. (1999).

Poglej Organizacijska psihologija in Organizacijska shema

Osebni akcijski konstrukti

Osebni akcijski konstrukti so kognitivno-motivacijske enote, s katerimi so avtorji opisali koncept osebnih ciljev.

Poglej Organizacijska psihologija in Osebni akcijski konstrukti

Poslovni kovčing

Poslovni kovčing naj bi zajemal vse, kar je povezano s kovčingom kovčingom na delovnem mestu in se osredotoča na poslovni razvoj poslovni razvoj.

Poglej Organizacijska psihologija in Poslovni kovčing

Psihološka pogodba

Psihološka pogodba je oblika neformalne pogodbe osnovana na medsebojnem psihološkem sporazumu med delodajalcem in delojemalcem.

Poglej Organizacijska psihologija in Psihološka pogodba

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Poglej Organizacijska psihologija in Psihologija

Rudi Šeligo

Rudi Šeligo, slovenski pisatelj, dramatik, esejist, visokošolski učitelj statistike in politik, * 14. maj 1935, Sušak pri Reki, † 22. januar 2004, Ljubljana.

Poglej Organizacijska psihologija in Rudi Šeligo

Samospoštovanje

Sámospoštovánje je pojem, ki se uporablja v psihologiji in se nanaša na vrednostni vidik samopodobe.

Poglej Organizacijska psihologija in Samospoštovanje

Samozaposlitev

Samozaposlitev je oblika zaposlitve, v kateri posameznik dela zase namesto za delodajalca, ki mu izplačuje plačo.

Poglej Organizacijska psihologija in Samozaposlitev

Seznam akademskih disciplin

To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.

Poglej Organizacijska psihologija in Seznam akademskih disciplin

Skupinska dinamika

Skupinska dinamika je način delovanja skupine, odvisna pa je predvsem od osebnosti članov, ki skupino sestavljajo.

Poglej Organizacijska psihologija in Skupinska dinamika

Strokovnjak

Strokovnjak (s tujko ekspert) je človek, ki dobro obvlada določeno stroko in se nanjo spozna.

Poglej Organizacijska psihologija in Strokovnjak

Testi poznavanja dela

Testi poznavanja dela so skupina psiholoških testov, ki jih uporablja psihologija dela in organizacije, predvsem v selekcijskih postopkih izbire kadra.

Poglej Organizacijska psihologija in Testi poznavanja dela

Transakcijsko vodenje

Transakcijsko vodenje je stil vodenja, pri katerem se vodja in zaposleni dogovarjata o materialnih, kadrovskih, socialnih in drugih ugodnostih.

Poglej Organizacijska psihologija in Transakcijsko vodenje

Transformacijsko vodenje

Transformacijsko vodenje je tip vodenja, ki združuje vodjo in zaposlene s skupno vizijo, ki jo vodja vzdržuje s svojo karizmo.

Poglej Organizacijska psihologija in Transformacijsko vodenje

Tuckmanove faze razvoja skupine

alt.

Poglej Organizacijska psihologija in Tuckmanove faze razvoja skupine

Vrednotenje dela

Področje vrednotenja dela obsega tisto dejavnost organizacije, ki se ukvarja z vrednotenjem proizvodnega dejavnika: dela in znanja delavca.

Poglej Organizacijska psihologija in Vrednotenje dela

Vseživljenjsko učenje

Vseživljenjsko učenje (VŽU) v današnji družbi zaradi potrebe trga in iskalcev zaposlitve ne predstavlja več neznanke oziroma.

Poglej Organizacijska psihologija in Vseživljenjsko učenje

Zdravstvena psihologija dela

Zdravstvena psihologija dela je področje psihologije, ki se ukvarja z varnostjo, zdravjem in dobrim počutjem na delovnem mestu.

Poglej Organizacijska psihologija in Zdravstvena psihologija dela

Zunanje izvajanje dejavnosti

Zunanje izvajanje dejavnosti (outsourcing) je posebna sodelovalna strategija organizacije, kjer organizacija zaupa zunanjim izvajalcem nekatere dejavnosti, ki jih sicer zmore opravljati tudi sama, pri čemer bolj ali manj ohranja svoje temeljne zmožnosti.

Poglej Organizacijska psihologija in Zunanje izvajanje dejavnosti

Prav tako znan kot Kadrovsko-menedžerska in industrijska psihologija, Psihologija dela.

, Vrednotenje dela, Vseživljenjsko učenje, Zdravstvena psihologija dela, Zunanje izvajanje dejavnosti.