Kazalo
32 odnosi: Življenjski standard, Biokemija, Biologija, Bolezen, Demografija, Epidemiologija, Farmacija, Fizika, Gospodarski razvoj, Invalidnost, Javno zdravje, Komuniciranje, Kroničnost, Kultura, Medicina, Možganska kap, Nalezljiva bolezen, Obolevnost, Pismenost, Politika, Psihologija, Rodnost, Samomor, Smrt, Spol, Stres, Svetovna zdravstvena organizacija, Tehnologija, Umrljivost, Vrednota, Zdravstveno varstvo, Znotrajmožganska krvavitev.
- Osebno življenje
Življenjski standard
Življenjski standard je merljiv status posameznika v odnosu do celotne družbe v obravnavani skupini.
Poglej Zdravje in Življenjski standard
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Zdravje in Biokemija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Zdravje in Biologija
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Poglej Zdravje in Bolezen
Demografija
Demografija je statistično preučevanje sestava rasti prebivalstva.
Poglej Zdravje in Demografija
Epidemiologija
Epidemiologija je veda o pogostnosti, razporeditvi in vzročnosti pojavljanja kake bolezni ali drugih, za zdravje pomembnih pojavov (poškodbe, alkoholizem, kajenje, prakticiranje nevarne spolnosti itd.) v določeni populaciji in ima ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju javnozdravstvene politike.
Poglej Zdravje in Epidemiologija
Farmacija
XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.
Poglej Zdravje in Farmacija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Zdravje in Fizika
Gospodarski razvoj
Gospodarski in socialni razvoj je v ekonomskem proučevanju javnega sektorja proces izboljševanja gospodarske blaginje in kakovosti življenja naroda, regije, lokalne skupnosti ali posameznika v skladu z zastavljenimi cilji.
Poglej Zdravje in Gospodarski razvoj
Invalidnost
Mednarodna oznaka za ''dostopno invalidom'' Invalidnost je trajna telesna ali duševna okvara posameznika, ki je z medicinskim zdravljenjem ali rehabilitacijo ni mogoče odpraviti.
Poglej Zdravje in Invalidnost
Javno zdravje
Javno zdravje je veja medicine, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, krepitvijo zdravja in podaljševanjem življenja z organiziranimi ukrepi družbe.
Poglej Zdravje in Javno zdravje
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Zdravje in Komuniciranje
Kroničnost
Króničen pomeni v medicini takega, ki se počasi razvija in dolgo traja.
Poglej Zdravje in Kroničnost
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Zdravje in Kultura
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Zdravje in Medicina
Možganska kap
srednje cerebralne arterije. Širjenje prizadetega območja. Možganska kap (cerebrovaskularni inzult – CVI, – ICV) je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov.
Poglej Zdravje in Možganska kap
Nalezljiva bolezen
Nalezljíva (tudi infekcíjska) bolézen je bolezen, ki se neposredno ali posredno prenaša s klicenosca ali bolne osebe, z okužene ali bolne živali na zdravo osebo.
Poglej Zdravje in Nalezljiva bolezen
Obolevnost
Obolevnost, zbolevnost, morbidnost ali morbiditeta je statistično merilo, ki se uporablja v zdravstvu in pomeni število bolnikov v določeni populaciji in v določenem obdobju.
Poglej Zdravje in Obolevnost
Pismenost
url-status.
Poglej Zdravje in Pismenost
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Zdravje in Politika
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Zdravje in Psihologija
Rodnost
Ródnost, natálnost ali natalitéta je pogostost rojevanja živorojenih otrok v kaki populaciji v določenem obdobju, izražena kot število živorojenih otrok na tisoč prebivalcev.
Poglej Zdravje in Rodnost
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Poglej Zdravje in Samomor
Smrt
Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.
Poglej Zdravje in Smrt
Spol
Spôl je lahko.
Poglej Zdravje in Spol
Stres
Stres je pojem iz psihologije in biologije, beseda je bila prvič uvedena leta 1930.
Poglej Zdravje in Stres
Svetovna zdravstvena organizacija
Svetovna zdravstvena organizacija (kratica SZO,, WHO) je ena od specializiranih agencij Združenih narodov s sedežem v Ženevi.
Poglej Zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija
Tehnologija
Tehnologíja (tehnología.
Poglej Zdravje in Tehnologija
Umrljivost
Splošna umrljivost po državah. Umrljívost (tudi mortalitéta, mortálnost) je kazalnik javnega zdravja, ki pomeni število umrlih na določeno število (običajno 1.000) prebivalcev v enem letu.
Poglej Zdravje in Umrljivost
Vrednota
Vrednote so pozitivna duhovna in materialna stanja oziroma cilji pri človeku oziroma ljudeh, ki so na splošno civilizacijsko cenjena, ker omogočajo civiliziran, stabilen in varen vrednoten razvoj človeka in skupnosti.
Poglej Zdravje in Vrednota
Zdravstveno varstvo
Zdrávstveno várstvo je sistem družbenih, skupinskih in osebnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje bolezni, njeno pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo obolelih in poškodovanih.
Poglej Zdravje in Zdravstveno varstvo
Znotrajmožganska krvavitev
Znotrajmožganska ali intracerebralna krvavitev (tudi samo možganska krvavitev) pomeni krvavitev v možganovino.
Poglej Zdravje in Znotrajmožganska krvavitev