Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Fizika

Index Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

195 odnosi: Akcija (fizika), Akustika, Albert Einstein, Astronomija, Črno telo, Biofizika, Biologija, Boltzmannova konstanta, Daljnogled, Delo (fizika), Demokrit, Determinizem, Dielektričnost, Dinamika, Dolžina, Družba, E = mc², Einsteinove enačbe polja, Ekviparticijski izrek, Električna prevodnost, Električni naboj, Električni potencial, Električni tok, Električni upor, Električno polje, Elektrika, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetna indukcija, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Elektrostatika, Enačba stanja, Energija, Energija ničelne točke, Energijski nivo, Entalpija, Entropija (klasična termodinamika), Erwin Schrödinger, Eulerjevi koti, Evropska organizacija za jedrske raziskave, Filozofija, Fotoelektrični pojav, Foton, Francis Bacon, Galileo Galilei, Gibalna količina, Gibanje, Gostota, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grčija, ..., Harmonični oscilator, Higgsov bozon, Hilbertov prostor, Hitrost, Hitrost svetlobe, Homer, Iliada, Indska civilizacija, Industrijska revolucija, Inercialni opazovalni sistem, Infinitezimalni račun, Interdisciplinarnost, Invarianta (fizika), Isaac Newton, Jedrska fizika, Jedrsko orožje, Johannes Kepler, Kapacitivnost, Kemija, Keplerjevi zakoni, Kinematika, Kinetična teorija plinov, Klasična mehanika, Kotna hitrost, Kozmologija, Kvant, Kvantizacija, Kvantna mehanika, Kvantna prepletenost, Kvantna teorija polja, Kvantno število, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Lagrangeeva funkcija, Lastna energija, Lastni čas, Levkip, Lorentzova transformacija, Luna, Magnetizem, Magnetna permeabilnost, Magnetni pretok, Magnetno polje, Masa, Matematika, Max Planck, Maxwellove enačbe, Mehanika, Metafizika, Metrika, Mezopotamija, Mirovna masa, Moč, Načelo ekvivalentnosti, Načelo nedoločenosti, Narava, Naravoslovje, Naturalizem, Navor, Nerazločljiva delca, Nerešeni problemi v fiziki, Newtonovi zakoni gibanja, Nikolaj Kopernik, Notranja energija, Odiseja, Ohranitveni zakon, Opazovalni sistem, Operator (matematika), Optika, Orbitala, Organizacija združenih narodov, Osnovni delec, Paradoks dvojčkov, Paul Adrien Maurice Dirac, Paulijevo izključitveno načelo, Pierre-Simon Laplace, Planckova konstanta, Platonizem, Podaljšanje časa, Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Prosta energija, Prostor, Prostor Minkowskega, Prostor-čas, Prostornina, Ptolemaj, Računalnik, Ravnovesno stanje (fizika), Razsežnost (vektorski prostor), Realizem, Reverzibilna sprememba, Richard Phillips Feynman, Roger Penrose, Schrödingerjeva enačba, Schrödingerjeva mačka, Severna polobla, Seznam akademskih disciplin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikalnih zakonov, Sila, Snov, Sonce, Spin, Splošna plinska enačba, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Standardni model, Stari Egipt, Statika, Statistična mehanika, Statistična vsota, Stefan-Boltzmannov zakon, Stephen Hawking, Sumerija, Sunek sile, Supersimetrija, Svetovnica, Tales, Težnost, Tehnologija, Televizija, Temperatura, Teorija kaosa, Teorija relativnosti, Termodinamika, Termodinamski potencial, Termodinamski sistem, Tlak, Toplota, Toplotni stroj, Tunelski pojav, Valovanje, Valovna funkcija, Vektor četverec, Vesolje, Viskoznost, Vrtilna količina, Vztrajnostni moment, Werner Karl Heisenberg, Zahodni svet, Zakoni termodinamike, Zgodovina Grčije, Znanost, Znanstvena metoda, Zvezda. Razširi indeks (145 več) »

Akcija (fizika)

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema.

Novo!!: Fizika in Akcija (fizika) · Poglej več »

Akustika

Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.

Novo!!: Fizika in Akustika · Poglej več »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Fizika in Albert Einstein · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

Novo!!: Fizika in Astronomija · Poglej več »

Črno telo

CERES Čŕno teló je telo, ki absorbira vse valovanje, ki pade nanj.

Novo!!: Fizika in Črno telo · Poglej več »

Biofizika

Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.

Novo!!: Fizika in Biofizika · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Novo!!: Fizika in Biologija · Poglej več »

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_\!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje temperaturo z energijo.

Novo!!: Fizika in Boltzmannova konstanta · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Fizika in Daljnogled · Poglej več »

Delo (fizika)

Délo (oznaka A, v angleški literaturi tudi W) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.

Novo!!: Fizika in Delo (fizika) · Poglej več »

Demokrit

Demokrit (starogrško Δημόκριτος: Demókritos), starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr.

Novo!!: Fizika in Demokrit · Poglej več »

Determinizem

Determinizem (lat. determinatus.

Novo!!: Fizika in Determinizem · Poglej več »

Dielektričnost

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.

Novo!!: Fizika in Dielektričnost · Poglej več »

Dinamika

Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.

Novo!!: Fizika in Dinamika · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Fizika in Dolžina · Poglej več »

Družba

Družba je velika množica različnih družbenih skupin.

Novo!!: Fizika in Družba · Poglej več »

E = mc²

Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo - E.

Novo!!: Fizika in E = mc² · Poglej več »

Einsteinove enačbe polja

Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.

Novo!!: Fizika in Einsteinove enačbe polja · Poglej več »

Ekviparticijski izrek

Ekviparticíjski izrèk ali izrèk o enakomérni razdelítvi (energíje) v klasični statistični mehaniki trdi, da v povprečju odpade na vsako prostostno stopnjo, torej na vsak kvadratni člen v izrazu za polno energijo atoma ali molekule energija kBT/2, pri čemer je kB Boltzmannova konstanta, T pa absolutna temperatura.

Novo!!: Fizika in Ekviparticijski izrek · Poglej več »

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Novo!!: Fizika in Električna prevodnost · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Novo!!: Fizika in Električni naboj · Poglej več »

Električni potencial

Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto naboja.

Novo!!: Fizika in Električni potencial · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Novo!!: Fizika in Električni tok · Poglej več »

Električni upor

Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.

Novo!!: Fizika in Električni upor · Poglej več »

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Novo!!: Fizika in Električno polje · Poglej več »

Elektrika

Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.

Novo!!: Fizika in Elektrika · Poglej več »

Elektrika in magnetizem

Eléktriko ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Novo!!: Fizika in Elektrika in magnetizem · Poglej več »

Elektromagnetna indukcija

Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.

Novo!!: Fizika in Elektromagnetna indukcija · Poglej več »

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Novo!!: Fizika in Elektromagnetno polje · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Novo!!: Fizika in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »

Elektrostatika

Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.

Novo!!: Fizika in Elektrostatika · Poglej več »

Enačba stanja

Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.

Novo!!: Fizika in Enačba stanja · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Fizika in Energija · Poglej več »

Energija ničelne točke

Energíja níčelne tóčke (tudi níčelno níhanje) je v fiziki najnižja možna energija, ki jo ima lahko kvantnomehanski fizikalni sistem, in je energija osnovnega stanja.

Novo!!: Fizika in Energija ničelne točke · Poglej več »

Energijski nivo

Sistem v teoriji kvantne mehanike ima določena kvantizirana stanja, v katerih obstaja določeno število konfiguracij energijskih nivojev.

Novo!!: Fizika in Energijski nivo · Poglej več »

Entalpija

Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.

Novo!!: Fizika in Entalpija · Poglej več »

Entropija (klasična termodinamika)

Entropíja je termodinamična količina, ki si jo telesa izmenjujejo, ko izmenjujejo toploto.

Novo!!: Fizika in Entropija (klasična termodinamika) · Poglej več »

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstrija, † 4. januar 1961, Dunaj.

Novo!!: Fizika in Erwin Schrödinger · Poglej več »

Eulerjevi koti

Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.

Novo!!: Fizika in Eulerjevi koti · Poglej več »

Evropska organizacija za jedrske raziskave

kasneje priključeni člani ZDA, Turčija, Japonska, Indija, in Rusija) Animirani zemljevid sprememb v CERN-u od 1954 do 2008 Evropska organizacija za jedrske raziskave (kratica CERN, angleško European Organization for Nuclear Research Organisation, francosko Organisation Européenne pour la Recherche Nucléaire) je največji laboratorij za fiziko delcev.

Novo!!: Fizika in Evropska organizacija za jedrske raziskave · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía) je humanistična veda.

Novo!!: Fizika in Filozofija · Poglej več »

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Novo!!: Fizika in Fotoelektrični pojav · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Novo!!: Fizika in Foton · Poglej več »

Francis Bacon

Sir Francis Bacon, baron Verulamski, 1.

Novo!!: Fizika in Francis Bacon · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Fizika in Galileo Galilei · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Novo!!: Fizika in Gibalna količina · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Fizika in Gibanje · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Fizika in Gostota · Poglej več »

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Novo!!: Fizika in Gottfried Wilhelm Leibniz · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Hellas (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Fizika in Grčija · Poglej več »

Harmonični oscilator

Nedušeni sistem vzmeti in uteži kot preprosti harmonični oscilator Harmónični oscilátor je fizikalni sistem, ki niha okrog svoje ravnovesne lege tako, da nanj deluje sila, ki je premo sorazmerna odmiku od ravnovesne lege, in je usmerjena proti ravnovesni legi.

Novo!!: Fizika in Harmonični oscilator · Poglej več »

Higgsov bozon

Higgsov bozón je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.

Novo!!: Fizika in Higgsov bozon · Poglej več »

Hilbertov prostor

strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.

Novo!!: Fizika in Hilbertov prostor · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Fizika in Hitrost · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Novo!!: Fizika in Hitrost svetlobe · Poglej več »

Homer

Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.

Novo!!: Fizika in Homer · Poglej več »

Iliada

Ambrozijanske Iliade) Iliada je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.

Novo!!: Fizika in Iliada · Poglej več »

Indska civilizacija

Ozemlje indske civilizacije z najpomembnejšimi arheološkimi najdišči Indska civilizacija, po prvoizkopanem mestu Harapa včasih tudi Harapska civilizacija, 2800-1800 pr. n. št., je bila starodavna civilizacija ob bregovih rek Ind in Ghagar-Hakra v današnjem Pakistanu.

Novo!!: Fizika in Indska civilizacija · Poglej več »

Industrijska revolucija

Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.

Novo!!: Fizika in Industrijska revolucija · Poglej več »

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Novo!!: Fizika in Inercialni opazovalni sistem · Poglej več »

Infinitezimalni račun

Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.

Novo!!: Fizika in Infinitezimalni račun · Poglej več »

Interdisciplinarnost

Interdisciplinarnost je tip akademskega sodelovanja, pri katerem specialisti iz različnih akademskih disciplin delajo k skupnim ciljem.

Novo!!: Fizika in Interdisciplinarnost · Poglej več »

Invarianta (fizika)

Invariánta je v teoretični fiziki in matematiki značilnost sistema, ki ostane nespremenjena pri transformacijah.

Novo!!: Fizika in Invarianta (fizika) · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Fizika in Isaac Newton · Poglej več »

Jedrska fizika

Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.

Novo!!: Fizika in Jedrska fizika · Poglej več »

Jedrsko orožje

Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra in/ali jedrskega izlivanja kot poglaviten vir uničevalne sile.

Novo!!: Fizika in Jedrsko orožje · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Novo!!: Fizika in Johannes Kepler · Poglej več »

Kapacitivnost

Kapacitivnost je razmerje med električnim nabojem in električnim potencialom prevodnega materiala: kjer so: Kapacitivnost je lastnost kondenzatorjev.

Novo!!: Fizika in Kapacitivnost · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Novo!!: Fizika in Kemija · Poglej več »

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Novo!!: Fizika in Keplerjevi zakoni · Poglej več »

Kinematika

Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.

Novo!!: Fizika in Kinematika · Poglej več »

Kinetična teorija plinov

Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.

Novo!!: Fizika in Kinetična teorija plinov · Poglej več »

Klasična mehanika

Klasična mehanika in kvantna mehanika sta v fiziki dve glavni področji mehanike.

Novo!!: Fizika in Klasična mehanika · Poglej več »

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω. Kotna hitrost meri zasuk pri vrtenju v časovni enoti in je tako premo sorazmerna s frekvenco ν, ki meri število obratov v časovni enoti.

Novo!!: Fizika in Kotna hitrost · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Novo!!: Fizika in Kozmologija · Poglej več »

Kvant

Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.

Novo!!: Fizika in Kvant · Poglej več »

Kvantizacija

Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.

Novo!!: Fizika in Kvantizacija · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Novo!!: Fizika in Kvantna mehanika · Poglej več »

Kvantna prepletenost

Kvántna prepletènost je kvantnomehanski pojav, pri katerem je treba kvantni stanji dveh ali več delcev opisati povezano, čeprav sta delca prostorsko ločena.

Novo!!: Fizika in Kvantna prepletenost · Poglej več »

Kvantna teorija polja

Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.

Novo!!: Fizika in Kvantna teorija polja · Poglej več »

Kvantno število

Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.

Novo!!: Fizika in Kvantno število · Poglej več »

Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb

Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.

Novo!!: Fizika in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb · Poglej več »

Lagrangeeva funkcija

Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).

Novo!!: Fizika in Lagrangeeva funkcija · Poglej več »

Lastna energija

Lástna energíja (tudi miròvna energíja ali invariántna energíja, oznaka W0) je v posebni teoriji relativnosti količina enaka zmnožku lastne mase m in kvadrata hitrosti svetlobe v praznem prostoru c0: To je najmanjša energija, ki jo točkasto telo lahko ima in ustreza energiji mirujočega telesa izven polja sil.

Novo!!: Fizika in Lastna energija · Poglej več »

Lastni čas

Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.

Novo!!: Fizika in Lastni čas · Poglej več »

Levkip

Levkíp (Leúkippos), starogrški filozof, * okoli 490 pr. n. št., Milet, ali morda Eleja (danes Velija), † okoli 420 pr. n. št.

Novo!!: Fizika in Levkip · Poglej več »

Lorentzova transformacija

Lorentzova transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.

Novo!!: Fizika in Lorentzova transformacija · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Fizika in Luna · Poglej več »

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Novo!!: Fizika in Magnetizem · Poglej več »

Magnetna permeabilnost

Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.

Novo!!: Fizika in Magnetna permeabilnost · Poglej več »

Magnetni pretok

Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.

Novo!!: Fizika in Magnetni pretok · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Fizika in Magnetno polje · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Fizika in Masa · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Fizika in Matematika · Poglej več »

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Novo!!: Fizika in Max Planck · Poglej več »

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Novo!!: Fizika in Maxwellove enačbe · Poglej več »

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Novo!!: Fizika in Mehanika · Poglej več »

Metafizika

Platon (levo) in Aristotel (desno). Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta Physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.

Novo!!: Fizika in Metafizika · Poglej več »

Metrika

Métrika je v matematiki posplošitev pojma razdalje.

Novo!!: Fizika in Metrika · Poglej več »

Mezopotamija

Mezopotámija (iz starogrškega Μεσοποταμία – dežela med rekama, medrečje, arabsko بلاد الرافدين‎, perzijsko میانرودان‎, sirsko ܒܝܬ ܢܗܪܝܢ - hiša rek) je aluvijalna ravnina med rekama Evfrat in Tigris.

Novo!!: Fizika in Mezopotamija · Poglej več »

Mirovna masa

Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.

Novo!!: Fizika in Mirovna masa · Poglej več »

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Novo!!: Fizika in Moč · Poglej več »

Načelo ekvivalentnosti

Načêlo ekvivaléntnosti (tudi načêlo ekvivalénce) je v fiziki splošne teorije relativnosti en od več povezanih konceptov, ki obravnava enakost med težnostno in vztrajnostno maso, ter Einsteinovo trditev, da je gravitacijska »sila«, ki jo izkusimo krajevno, če stojimo na masivnem telesu (kot je npr. Zemlja), dejansko enaka navidezni sili, ki jo izkusi opazovalec v neinercialnem (pospešenem) opazovalnem sistemu.

Novo!!: Fizika in Načelo ekvivalentnosti · Poglej več »

Načelo nedoločenosti

Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načèlo nedolóčenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.

Novo!!: Fizika in Načelo nedoločenosti · Poglej več »

Narava

Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Novo!!: Fizika in Narava · Poglej več »

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Novo!!: Fizika in Naravoslovje · Poglej več »

Naturalizem

Naturalizem je umetnostna smer, skrajna oblika realizma.

Novo!!: Fizika in Naturalizem · Poglej več »

Navor

Navòr ali (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.

Novo!!: Fizika in Navor · Poglej več »

Nerazločljiva delca

Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.

Novo!!: Fizika in Nerazločljiva delca · Poglej več »

Nerešeni problemi v fiziki

Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.

Novo!!: Fizika in Nerešeni problemi v fiziki · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Novo!!: Fizika in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljevska Prusija, Malborsko vojvodstvo (sedaj Poljska).

Novo!!: Fizika in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Novo!!: Fizika in Notranja energija · Poglej več »

Odiseja

Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.

Novo!!: Fizika in Odiseja · Poglej več »

Ohranitveni zakon

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.

Novo!!: Fizika in Ohranitveni zakon · Poglej več »

Opazovalni sistem

Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.

Novo!!: Fizika in Opazovalni sistem · Poglej več »

Operator (matematika)

Operátor je drugo ime za matematično operacijo.

Novo!!: Fizika in Operator (matematika) · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Novo!!: Fizika in Optika · Poglej več »

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Novo!!: Fizika in Orbitala · Poglej več »

Organizacija združenih narodov

Sedež OZN v New Yorku Ženevi Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (angl. United Nations, UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Novo!!: Fizika in Organizacija združenih narodov · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec je osnovni in nedeljiv gradnik snovi.

Novo!!: Fizika in Osnovni delec · Poglej več »

Paradoks dvojčkov

Paradóks dvójčkov (včasih tudi paradoks ur) je fizikalni (za sedaj še miselni preskus), ki upošteva posebno teorijo relativnosti, hitrost in čas.

Novo!!: Fizika in Paradoks dvojčkov · Poglej več »

Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.

Novo!!: Fizika in Paul Adrien Maurice Dirac · Poglej več »

Paulijevo izključitveno načelo

Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).

Novo!!: Fizika in Paulijevo izključitveno načelo · Poglej več »

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Novo!!: Fizika in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Novo!!: Fizika in Planckova konstanta · Poglej več »

Platonizem

Platonizem je iluzija razlike, iluzorno razlikovanje sofistike in filozofije, ideologije in znanosti.

Novo!!: Fizika in Platonizem · Poglej več »

Podaljšanje časa

Podaljšanje časa (tudi dilatacija časa) je pojav, kjer se lastni čas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v različnem opazovalnem sistemu.

Novo!!: Fizika in Podaljšanje časa · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Novo!!: Fizika in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Fizika in Pospešek · Poglej več »

Prosta energija

Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.

Novo!!: Fizika in Prosta energija · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Novo!!: Fizika in Prostor · Poglej več »

Prostor Minkowskega

Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.

Novo!!: Fizika in Prostor Minkowskega · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Novo!!: Fizika in Prostor-čas · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Fizika in Prostornina · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj (Klaúdios Ptolemaíos), starogrškiEnc.

Novo!!: Fizika in Ptolemaj · Poglej več »

Računalnik

Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).

Novo!!: Fizika in Računalnik · Poglej več »

Ravnovesno stanje (fizika)

Ravnovésno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem se s časom nič ne spremeni ne v sistemu, ne v njegovi okolici, porazdelitev delcev v sistemu po energiji pa ustreza Boltzmannovi porazdelitvi.

Novo!!: Fizika in Ravnovesno stanje (fizika) · Poglej več »

Razsežnost (vektorski prostor)

Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je v matematiki število linearno neodvisnih vektorjev oziroma moč baze.

Novo!!: Fizika in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »

Realizem

Realizem je literarno obdobje, ki se je začelo v Franciji okrog 1830, pri nas pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19.

Novo!!: Fizika in Realizem · Poglej več »

Reverzibilna sprememba

Reverzibílna, povračljíva, obrnljíva ali povrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega lahko preide nazaj v prvotno.

Novo!!: Fizika in Reverzibilna sprememba · Poglej več »

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens - širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Fizika in Richard Phillips Feynman · Poglej več »

Roger Penrose

Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.

Novo!!: Fizika in Roger Penrose · Poglej več »

Schrödingerjeva enačba

Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.

Novo!!: Fizika in Schrödingerjeva enačba · Poglej več »

Schrödingerjeva mačka

Schrödingerjeva mačka čaka na usodo Schrödingerjeva máčka nastopa v navidez paradoksalnem miselnem preskusu v kvantni mehaniki.

Novo!!: Fizika in Schrödingerjeva mačka · Poglej več »

Severna polobla

Severna polobla, poudarjena z rumeno severnega tečaja Séverna pólóbla (ali séverna hemisfêra) je polovica planeta severno od njegovega ekvatorja.

Novo!!: Fizika in Severna polobla · Poglej več »

Seznam akademskih disciplin

To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.

Novo!!: Fizika in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam fizikalnih zakonov

Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.

Novo!!: Fizika in Seznam fizikalnih zakonov · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Fizika in Sila · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Fizika in Snov · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Fizika in Sonce · Poglej več »

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Novo!!: Fizika in Spin · Poglej več »

Splošna plinska enačba

idealnega plina Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.

Novo!!: Fizika in Splošna plinska enačba · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (tudi splošna relativnostna teorija ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Novo!!: Fizika in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Novo!!: Fizika in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Standardni model

Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.

Novo!!: Fizika in Standardni model · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike s središčem ob spodnjem toku reke Nil na ozemlju sedanjega Egipta.

Novo!!: Fizika in Stari Egipt · Poglej več »

Statika

Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.

Novo!!: Fizika in Statika · Poglej več »

Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.

Novo!!: Fizika in Statistična mehanika · Poglej več »

Statistična vsota

Statistična vsota (ali tudi particijska funkcija, navadno se jo označuje s črko Z) je v statistični mehaniki fizikalna količina, ki opisuje sistem v toplotnem ravnovesju.

Novo!!: Fizika in Statistična vsota · Poglej več »

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Novo!!: Fizika in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Stephen Hawking

Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.

Novo!!: Fizika in Stephen Hawking · Poglej več »

Sumerija

Sumerija je bila ena prvih civilizacij nasploh.

Novo!!: Fizika in Sumerija · Poglej več »

Sunek sile

Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.

Novo!!: Fizika in Sunek sile · Poglej več »

Supersimetrija

Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.

Novo!!: Fizika in Supersimetrija · Poglej več »

Svetovnica

Svetóvnica točkastega telesa je v fiziki množica dogodkov pri njegovem gibanju skozi štirirazsežni prostor-čas.

Novo!!: Fizika in Svetovnica · Poglej več »

Tales

Tales (Thalés hó Milésios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 635 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 543 pr. n. št.

Novo!!: Fizika in Tales · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Fizika in Težnost · Poglej več »

Tehnologija

Tehnologíja (tehnología.

Novo!!: Fizika in Tehnologija · Poglej več »

Televizija

Televizija iz leta 1950 Braun HF1 iz leta 1958 Televizíja (tudi televízija) (z znano kratico TV) je tehnologija prenosa negibnih ali gibajočih se slik in zvoka na daljavo.

Novo!!: Fizika in Televizija · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatúra je ena osnovnih termodinamičnih spremenljivk, ki določa stanje teles.

Novo!!: Fizika in Temperatura · Poglej več »

Teorija kaosa

Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.

Novo!!: Fizika in Teorija kaosa · Poglej več »

Teorija relativnosti

Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.

Novo!!: Fizika in Teorija relativnosti · Poglej več »

Termodinamika

Têrmodinámika (therme - toplota + δυναμις: dynamis - sprememba, moč) je veja fizike, ki preučuje energijo, njeno pretvarjanje med različnimi oblikami, kot je toplota, in sposobnost opravljanja dela.

Novo!!: Fizika in Termodinamika · Poglej več »

Termodinamski potencial

Termodinámski potenciál je takšna termodinamska spremenljivka, definirana tako, da je njen odvod po prostornini nasprotno enak tlaku.

Novo!!: Fizika in Termodinamski potencial · Poglej več »

Termodinamski sistem

Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.

Novo!!: Fizika in Termodinamski sistem · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Novo!!: Fizika in Tlak · Poglej več »

Toplota

Toplôta (oznaka Q) je v fiziki količina, ki meri energijo, ki zaradi razlike v temperaturi prehaja iz enega telesa na drugo.

Novo!!: Fizika in Toplota · Poglej več »

Toplotni stroj

Toplòtni stròj je termodinamski sistem, ki lahko preide zaporedje sprememb tako, da se vrne v svoje začetno stanje.

Novo!!: Fizika in Toplotni stroj · Poglej več »

Tunelski pojav

interferenčni šop med prihajajočim in odbitim valovanjem. Tunélski pojàv je kvantnomehanski pojav pri katerem lahko gre delec skozi potencialno prepreko, kar v klasičnem opisu ni mogoče, saj je njegova kinetična energija manjša od potencialne energije prepreke.

Novo!!: Fizika in Tunelski pojav · Poglej več »

Valovanje

vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.

Novo!!: Fizika in Valovanje · Poglej več »

Valovna funkcija

Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.

Novo!!: Fizika in Valovna funkcija · Poglej več »

Vektor četverec

Véktor četvêrec je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).

Novo!!: Fizika in Vektor četverec · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Fizika in Vesolje · Poglej več »

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Novo!!: Fizika in Viskoznost · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Novo!!: Fizika in Vrtilna količina · Poglej več »

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je fizikalna vektorska količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Novo!!: Fizika in Vztrajnostni moment · Poglej več »

Werner Karl Heisenberg

Werner Karl Heisenberg, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.

Novo!!: Fizika in Werner Karl Heisenberg · Poglej več »

Zahodni svet

NeznanoIndeks človekovega razvoja (HDI) rangira države po življenjskem standardu in drugih kazalcih; danes so kot Zahodni svet največkrat označene visoko razvite države, tu zaznamovane z zeleno barvo Zahodni svet (tudi Zahodna civilizacija ali Zahod) je širok pojem, ki odvisno od svojega miselnega oziroma zgodovinskega konteksta pomeni različna kulturno pogojena okolja.

Novo!!: Fizika in Zahodni svet · Poglej več »

Zakoni termodinamike

Zakóni têrmodinamike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.

Novo!!: Fizika in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Zgodovina Grčije

Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.

Novo!!: Fizika in Zgodovina Grčije · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Fizika in Znanost · Poglej več »

Znanstvena metoda

Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.

Novo!!: Fizika in Znanstvena metoda · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Fizika in Zvezda · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »