Kazalo
49 odnosi: Aksiom, Aksiom vzročnosti, Benoit Paul Émile Clapeyron, Delo (fizika), Drugi zakon termodinamike, Ekvivalenčna relacija, Elektrika, Energija, Entropija (razločitev), Fizika, Fizikalni zakon, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hlajenje, Intenzivna količina, Isaac Newton, James Prescott Joule, Josiah Willard Gibbs, Kristal, Krožna sprememba, Magnetizem, Matematični dokaz, Mehanika, Načelo, Nicolas Léonard Sadi Carnot, Notranja energija, Odprti sistem, Ohranitev energije, Peter Guthrie Tait, Plin, Prenos toplote, Prostornina, Prvi zakon termodinamike, Ravnovesje, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Snov, Statistična fizika, Svetloba, Temperatura, Termodinamika, Termodinamska spremenljivka, Termodinamski sistem, Toplota, Toplotno izolirani sistem, Toplotno ravnovesje, Tranzitivnost, Tretji zakon termodinamike, William Thomson, Zaprti sistem, Znanost.
- Znanstveni zakoni
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Poglej Zakoni termodinamike in Aksiom
Aksiom vzročnosti
Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.
Poglej Zakoni termodinamike in Aksiom vzročnosti
Benoit Paul Émile Clapeyron
Benoit Paul Émile Clapeyron, francoski inženir in fizik, * 26. februar 1799, Pariz, Francija, † 28. januar 1864, Pariz.
Poglej Zakoni termodinamike in Benoit Paul Émile Clapeyron
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Poglej Zakoni termodinamike in Delo (fizika)
Drugi zakon termodinamike
Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.
Poglej Zakoni termodinamike in Drugi zakon termodinamike
Ekvivalenčna relacija
Ekvivalenčna relacija v matematiki je dvočlena relacija ~ (včasih označena tudi kot R) v množici A, če veljajo za poljubne elemente a, b in c množice značilnosti.
Poglej Zakoni termodinamike in Ekvivalenčna relacija
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Zakoni termodinamike in Elektrika
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Zakoni termodinamike in Energija
Entropija (razločitev)
Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.
Poglej Zakoni termodinamike in Entropija (razločitev)
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Zakoni termodinamike in Fizika
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Zakoni termodinamike in Fizikalni zakon
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Poglej Zakoni termodinamike in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hlajenje
Hlajénje je odvajanje toplote.
Poglej Zakoni termodinamike in Hlajenje
Intenzivna količina
Intenzívna količína je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov ne sešteva, ampak ima, če je sistem homogen, po vsem sistemu enako vrednost.
Poglej Zakoni termodinamike in Intenzivna količina
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Zakoni termodinamike in Isaac Newton
James Prescott Joule
James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.
Poglej Zakoni termodinamike in James Prescott Joule
Josiah Willard Gibbs
Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.
Poglej Zakoni termodinamike in Josiah Willard Gibbs
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Zakoni termodinamike in Kristal
Krožna sprememba
Krožna termodinamična sprememba (tudi termodinamični cikel ali proces) je sprememba stanja sistema, pri kateri se sistem vrne v prvotno (začetno) stanje.
Poglej Zakoni termodinamike in Krožna sprememba
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Zakoni termodinamike in Magnetizem
Matematični dokaz
language.
Poglej Zakoni termodinamike in Matematični dokaz
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Zakoni termodinamike in Mehanika
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Poglej Zakoni termodinamike in Načelo
Nicolas Léonard Sadi Carnot
Nicolas Léonard Sadi Carnot, francoski matematik, fizik in inženir, * 1. junij 1796, Pariz, Francija, † 24. avgust 1832, Pariz.
Poglej Zakoni termodinamike in Nicolas Léonard Sadi Carnot
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Poglej Zakoni termodinamike in Notranja energija
Odprti sistem
Odpŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki z okolico izmenjuje tako toploto kot snov.
Poglej Zakoni termodinamike in Odprti sistem
Ohranitev energije
Zakon o ohranitvi energije, ki je bil prvič formuliran v 19.
Poglej Zakoni termodinamike in Ohranitev energije
Peter Guthrie Tait
Peter Guthrie Tait, škotski fizik in matematik, * 28. april 1831, Dalkeith, Srednji Lothian, Škotska, † 4. julij 1901, Edinburg, Škotska.
Poglej Zakoni termodinamike in Peter Guthrie Tait
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Zakoni termodinamike in Plin
Prenos toplote
Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.
Poglej Zakoni termodinamike in Prenos toplote
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Zakoni termodinamike in Prostornina
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Poglej Zakoni termodinamike in Prvi zakon termodinamike
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Poglej Zakoni termodinamike in Ravnovesje
Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.
Poglej Zakoni termodinamike in Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Zakoni termodinamike in Snov
Statistična fizika
Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.
Poglej Zakoni termodinamike in Statistična fizika
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Zakoni termodinamike in Svetloba
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Zakoni termodinamike in Temperatura
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Zakoni termodinamike in Termodinamika
Termodinamska spremenljivka
Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.
Poglej Zakoni termodinamike in Termodinamska spremenljivka
Termodinamski sistem
Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.
Poglej Zakoni termodinamike in Termodinamski sistem
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Zakoni termodinamike in Toplota
Toplotno izolirani sistem
Toplòtno izolíran sistém v termodinamiki imenujemo termodinamski sistem, ki z okolico ne izmenjuje ne snovi, ne toplote.
Poglej Zakoni termodinamike in Toplotno izolirani sistem
Toplotno ravnovesje
Toplôtno ravnovésje je v termodinamiki tako stanje sistema, pri katerem sistem s časom ne sprejema toplote iz okolice, niti je ne oddaja.
Poglej Zakoni termodinamike in Toplotno ravnovesje
Tranzitivnost
Tranzitivnost je matematična lastnost relacije, pri kateri iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim.
Poglej Zakoni termodinamike in Tranzitivnost
Tretji zakon termodinamike
Tretji zakon termodinamike ali Nernstov zakon pravi, da je pri ničelni absolutni temperaturi, entropija kapljevinskega ali trdnega telesa enaka nič.
Poglej Zakoni termodinamike in Tretji zakon termodinamike
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Poglej Zakoni termodinamike in William Thomson
Zaprti sistem
Zapŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki ne izmenjuje snovi z okolico, lahko pa izmenjuje toploto.
Poglej Zakoni termodinamike in Zaprti sistem
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Zakoni termodinamike in Znanost
Glej tudi
Znanstveni zakoni
Prav tako znan kot Drugi postulat termodinamike, Glavni zakoni termodinamike, Prvi postulat termodinamike, Splošno načelo termodinamike.