Kazalo
70 odnosi: Algebrska krivulja, Alkimija, Angleži, Anglija, Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomija, Določeni integral, Država, Filozofija, Fizik, Fizika, Galileo Galilei, Gibanje, Infinitezimalni račun, Integral, Isaac Asimov, Isaac Barrow, Julijanski koledar, Karel I. Angleški, Koledar, Kolidž Trinity, Cambridge, Kralj, Kraljeva družba, Krater (razločitev), Krivulja, Kuga, Kvarkadabra, London, Lord protektor, Lucasov profesor matematike, Luna, Mars, Matematika, Mavrica, Mednarodni sistem enot, Mehanika, Mercatorjeva vrsta, Meritev, Merska enota, Narava, Naravni logaritem, Newton, Newtonov izrek, Newtonova metoda, Newtonovi zakoni gibanja, Ničla funkcije, Numerična matematika, Odvod, ... Razširi indeks (20 več) »
- Angleški alkimisti
- Angleški anglikanci
- Angleški fiziki
- Angleški izumitelji
- Angleški matematiki
- Balistiki
- Filozofi znanosti
- Kopernikanski obrat
- Pokopani v Westminstrski opatiji
- Predsedniki Kraljeve družbe
- Rojeni leta 1642
- Umrli leta 1727
Algebrska krivulja
Algebrska krivulja je v algebrski geometriji algebrska varieteta z razsežnostjo 1.
Poglej Isaac Newton in Algebrska krivulja
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Poglej Isaac Newton in Alkimija
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Isaac Newton in Angleži
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Isaac Newton in Anglija
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Isaac Newton in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Isaac Newton in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Isaac Newton in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Isaac Newton in Astronomija
Določeni integral
Določeni integral je matematična operacija.
Poglej Isaac Newton in Določeni integral
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Isaac Newton in Država
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Isaac Newton in Filozofija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Isaac Newton in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Isaac Newton in Fizika
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Isaac Newton in Galileo Galilei
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Isaac Newton in Gibanje
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Isaac Newton in Infinitezimalni račun
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Isaac Newton in Integral
Isaac Asimov
Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.
Poglej Isaac Newton in Isaac Asimov
Isaac Barrow
Isaac Barrow, angleški klasični učenjak, matematik in teolog, * 1630, London, Anglija, † 4. maj 1677, London.
Poglej Isaac Newton in Isaac Barrow
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Isaac Newton in Julijanski koledar
Karel I. Angleški
Karel I., monarh treh kraljestev Angleške, Škotske in Irske, * 19. november 1600, palača Dunfermline, Dunfermline, Škotska, † 30. januar 1649, palača Whitehall, London, Anglija.
Poglej Isaac Newton in Karel I. Angleški
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Isaac Newton in Koledar
Kolidž Trinity, Cambridge
Kolidž Trinity (Trinity College, polno ime: College of the Holy and Undivided Trinity) je eden od sestavnih kolidžev Univerze v Cambridgeu v Angliji. Z okoli 600 dodiplomskimi študenti, 300 diplomanti in več kot 180 višjimi člani univerze je največji med kolidži univerz Oxford in Cambridge.
Poglej Isaac Newton in Kolidž Trinity, Cambridge
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Isaac Newton in Kralj
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Isaac Newton in Kraljeva družba
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Isaac Newton in Krater (razločitev)
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Isaac Newton in Krivulja
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Isaac Newton in Kuga
Kvarkadabra
Kvarkadabra: časopis za tolmačenje znanosti je projekt, namenjen popularizaciji znanosti.
Poglej Isaac Newton in Kvarkadabra
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Isaac Newton in London
Lord protektor
Lord protektor (Lord Protector) je naziv za voditelja države, v različnih obdobjih zgodovine je imel dva pomena.
Poglej Isaac Newton in Lord protektor
Lucasov profesor matematike
Lucasov profesor matematike (tudi lukazijev ~) zaseda eno od najuglednejših stolic za matematiko na Univerzi v Cambridgeu.
Poglej Isaac Newton in Lucasov profesor matematike
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Isaac Newton in Luna
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Isaac Newton in Mars
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Isaac Newton in Matematika
Mavrica
Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.
Poglej Isaac Newton in Mavrica
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Isaac Newton in Mednarodni sistem enot
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Isaac Newton in Mehanika
Mercatorjeva vrsta
Mercatorjeva vŕsta ali Newton-Mercatorjeva vŕsta je v matematiki Taylorjeva vrsta za naravni logaritem.
Poglej Isaac Newton in Mercatorjeva vrsta
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Isaac Newton in Meritev
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Isaac Newton in Merska enota
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Isaac Newton in Narava
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Isaac Newton in Naravni logaritem
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Poglej Isaac Newton in Newton
Newtonov izrek
Grafični prikaz Newtonovega izreka Newtonov izrèk je izrek iz ravninske geometrije in pravi, da razpolovišči diagonal in središče včrtane krožnice v štirikotniku ležijo na isti premici, pri čemer leži središče včrtane krožnice med razpoloviščema diagonal.
Poglej Isaac Newton in Newtonov izrek
Newtonova metoda
Newtonova metóda ali tangéntna metóda je v matematiki in še posebej numerični analizi numerična metoda za iskanje ničel funkcije.
Poglej Isaac Newton in Newtonova metoda
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Poglej Isaac Newton in Newtonovi zakoni gibanja
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Poglej Isaac Newton in Ničla funkcije
Numerična matematika
Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.
Poglej Isaac Newton in Numerična matematika
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Poglej Isaac Newton in Odvod
Okljuk (krivulja)
Okljúk ali serpentína je v matematiki ravninska krivulja v kartezičnem koordinatnem sistemu (x, y) določena kot: Parametrično je določena z: implicitno pa kot: Okljuke sta raziskovala de l'Hôpital in Huygens leta 1692.
Poglej Isaac Newton in Okljuk (krivulja)
Oliver Cromwell
Oliver Cromwell, angleški vojskovodja in politik, * 25. april 1599, Huntingdon, Huntingdonshire, Cambridgeshire, † 3. september 1658, Palača Whitehall, Mesto Westminster.
Poglej Isaac Newton in Oliver Cromwell
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Isaac Newton in Optika
Osnovni izrek infinitezimalnega računa
Osnovni izrek infinitezimalnega računa (tudi osnovni izrek matematične analize) podaja povezavo med odvodom, nedoločenim integralom in določenim integralom.
Poglej Isaac Newton in Osnovni izrek infinitezimalnega računa
Philosophiae naturalis principia mathematica
Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.
Poglej Isaac Newton in Philosophiae naturalis principia mathematica
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Isaac Newton in Planet
Predsednik Kraljeve družbe
Predsednik Kraljeve družbe (izvirno; kratica PRS) je izvoljeni vodja Kraljeve družbe iz Londona.
Poglej Isaac Newton in Predsednik Kraljeve družbe
Robert Hooke
Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
Poglej Isaac Newton in Robert Hooke
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Isaac Newton in Sila
Sir (naziv)
Sir tudi je naziv vitezov in baronetov v Združenem kraljestvu.
Poglej Isaac Newton in Sir (naziv)
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Isaac Newton in Splošni gravitacijski zakon
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Isaac Newton in Svetloba
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Isaac Newton in Sveto pismo
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Isaac Newton in Teologija
Tradicionalne grofije Anglije
Tradicionalne grofije (ali zgodovinske grofije) Anglije so zgodovinske in zemljepisne podrazdelitve države.
Poglej Isaac Newton in Tradicionalne grofije Anglije
Univerza v Cambridgeu
Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.
Poglej Isaac Newton in Univerza v Cambridgeu
1643
1643 (MDCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Isaac Newton in 1643
1727
1727 (MDCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Isaac Newton in 1727
31. marec
31.
Poglej Isaac Newton in 31. marec
4. januar
4.
Poglej Isaac Newton in 4. januar