Kazalo
23 odnosi: Albert Einstein, Aristotel, Dinamika, Enakomerno kroženje, Fizikalni zakon, Galileo Galilei, Gibalna količina, Gibanje, Isaac Newton, Keplerjevi zakoni, Masa, Matematična analiza, Mehanika, Philosophiae naturalis principia mathematica, Planet, Pospešek, Premo enakomerno gibanje, Sila, Sonce, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Telo (fizika), Vektor (matematika).
- Dela v latinščini
- Eksperimentalna fizika
- Isaac Newton
- Klasična mehanika
- Kopernikanski obrat
- Znanstveni zakoni
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Albert Einstein
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Aristotel
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Dinamika
Enakomerno kroženje
Kroženje Enakomérno króženje je poseben primer kroženja, pri katerem ima pospešek le radialno komponento.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Enakomerno kroženje
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Fizikalni zakon
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Galileo Galilei
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Gibalna količina
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Gibanje
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Isaac Newton
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Keplerjevi zakoni
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Masa
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Matematična analiza
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Mehanika
Philosophiae naturalis principia mathematica
Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Philosophiae naturalis principia mathematica
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Planet
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Pospešek
Premo enakomerno gibanje
Prémo enakomérno gíbanje je poseben primer premega gibanja, pri katerem se telo giblje po premici, hitrost telesa pa se s časom ne spreminja.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Premo enakomerno gibanje
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Sila
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Sonce
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Splošna teorija relativnosti
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Splošni gravitacijski zakon
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Telo (fizika)
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Newtonovi zakoni gibanja in Vektor (matematika)
Glej tudi
Dela v latinščini
Eksperimentalna fizika
Isaac Newton
Klasična mehanika
Kopernikanski obrat
Znanstveni zakoni
Prav tako znan kot Drugi Newtonov zakon, Newtonov zakon, Newtonova mehanika, Newtonovi zakoni.