Hitreje kot brskalnik!
38 odnosi: Anton Moljk, Atom, Dinamika, Elastomehanika, Elektron, Energija, Fizika, Gibalna količina, Gibanje, Hitrost, Hitrost svetlobe, Ivan Kuščer, Kinematika, Kineziologija, Kroženje, Kvantna mehanika, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Masa, Mehanika tekočin, Navor, Newtonovi zakoni gibanja, Nihanje, Osnovni delec, Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Pot, Premo gibanje, Sila, Snov, Splošna teorija relativnosti, Statika, Telo (fizika), Tir, Točkasto telo, Togo telo, Vrtenje, Vrtilna količina, Vztrajnostni moment.
Anton Moljk
Anton Moljk, slovenski fizik in pedagog, * 12. avgust 1916, Vrhnika, † 5. september 1998.
Novo!!: Mehanika in Anton Moljk · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Mehanika in Atom · Poglej več »
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Novo!!: Mehanika in Dinamika · Poglej več »
Elastomehanika
Elástomehánika ali tudi mehánika trdnín (čeprav redko) je veja mehanike kontinuov, ki obravnava deformacije trdnih teles, oziroma njihovo trdnost, pri čemer se ne ukvarja z mikroskopsko zgradbo snovi, ampak to obravnava kot kontinuum.
Novo!!: Mehanika in Elastomehanika · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Mehanika in Elektron · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Mehanika in Energija · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Mehanika in Fizika · Poglej več »
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Novo!!: Mehanika in Gibalna količina · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Mehanika in Gibanje · Poglej več »
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Mehanika in Hitrost · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Mehanika in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Ivan Kuščer
Ivan Kuščer, slovenski matematik, fizik in publicist, * 17. junij 1918, Dunaj, † 31. januar 2000, Ljubljana.
Novo!!: Mehanika in Ivan Kuščer · Poglej več »
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Novo!!: Mehanika in Kinematika · Poglej več »
Kineziologija
Gib levega zgornjega uda - odročenje Kineziologíja je veda o gibanju človeškega telesa in je del širše vede, ki jo imenujemo mehanika.
Novo!!: Mehanika in Kineziologija · Poglej več »
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Novo!!: Mehanika in Kroženje · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Mehanika in Kvantna mehanika · Poglej več »
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.
Novo!!: Mehanika in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Mehanika in Masa · Poglej več »
Mehanika tekočin
Mehánika tekočín (mehanika fluidov ali hidromehanika) je del mehanike kontinuov, ki obravnava gibanje in deformacijo tekočin kot kontinuov, torej ne da bi se ozirala na njihovo notranjo zgradbo.
Novo!!: Mehanika in Mehanika tekočin · Poglej več »
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Novo!!: Mehanika in Navor · Poglej več »
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Novo!!: Mehanika in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Novo!!: Mehanika in Nihanje · Poglej več »
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Novo!!: Mehanika in Osnovni delec · Poglej več »
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Novo!!: Mehanika in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Mehanika in Pospešek · Poglej več »
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Novo!!: Mehanika in Pot · Poglej več »
Premo gibanje
Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.
Novo!!: Mehanika in Premo gibanje · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Mehanika in Sila · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Mehanika in Snov · Poglej več »
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Novo!!: Mehanika in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »
Statika
Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.
Novo!!: Mehanika in Statika · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Mehanika in Telo (fizika) · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Mehanika in Tir · Poglej več »
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Novo!!: Mehanika in Točkasto telo · Poglej več »
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Novo!!: Mehanika in Togo telo · Poglej več »
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Novo!!: Mehanika in Vrtenje · Poglej več »
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Novo!!: Mehanika in Vrtilna količina · Poglej več »
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Novo!!: Mehanika in Vztrajnostni moment · Poglej več »
Preusmerja sem:
Newtonska mehanika, Teoretična mehanika.
