Kazalo
27 odnosi: Astrodinamika, Astronomska enota, Centralno gibanje, Elipsa, Fizikalni zakon, Galileo Galilei, Gibanje, Gorišče, Gravitacijska konstanta, Hitrost, Isaac Newton, Johannes Kepler, Kvadratno število, Leto, Meritev, Nebesna mehanika, Newtonovi zakoni gibanja, Obhodni čas, Planet, Ploščina, Recipročna vrednost, Satelit, Sidersko leto, Sonce, Splošni gravitacijski zakon, Tycho Brahe, Znanstveno delo.
- 1609 v znanosti
- 1619 v znanosti
- Johannes Kepler
- Kopernikanski obrat
- Orbite
Astrodinamika
Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.
Poglej Keplerjevi zakoni in Astrodinamika
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Keplerjevi zakoni in Astronomska enota
Centralno gibanje
Centrálno gíbanje ali sredíščno gíbanje je gibanje točkastega telesa pod vplivom sile, ležeče na zveznici telesa in izbrane točke (središča, centra).
Poglej Keplerjevi zakoni in Centralno gibanje
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Keplerjevi zakoni in Elipsa
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Keplerjevi zakoni in Fizikalni zakon
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Keplerjevi zakoni in Galileo Galilei
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Keplerjevi zakoni in Gibanje
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Poglej Keplerjevi zakoni in Gorišče
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Keplerjevi zakoni in Gravitacijska konstanta
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Keplerjevi zakoni in Hitrost
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Keplerjevi zakoni in Isaac Newton
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Keplerjevi zakoni in Johannes Kepler
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Keplerjevi zakoni in Kvadratno število
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Keplerjevi zakoni in Leto
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Keplerjevi zakoni in Meritev
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Keplerjevi zakoni in Nebesna mehanika
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Poglej Keplerjevi zakoni in Newtonovi zakoni gibanja
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Poglej Keplerjevi zakoni in Obhodni čas
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Keplerjevi zakoni in Planet
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Keplerjevi zakoni in Ploščina
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Poglej Keplerjevi zakoni in Recipročna vrednost
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej Keplerjevi zakoni in Satelit
Sidersko leto
Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.
Poglej Keplerjevi zakoni in Sidersko leto
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Keplerjevi zakoni in Sonce
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Keplerjevi zakoni in Splošni gravitacijski zakon
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Poglej Keplerjevi zakoni in Tycho Brahe
Znanstveno delo
Znanstveno delo je ustvarjalno delo, običajno v pisni obliki, s katerim avtor poroča o rezultatih izvirnega empiričnega ali teoretskega raziskovanja v znanosti, bodisi družboslovni, bodisi naravoslovni.
Poglej Keplerjevi zakoni in Znanstveno delo
Glej tudi
1609 v znanosti
1619 v znanosti
Johannes Kepler
Kopernikanski obrat
Orbite
Prav tako znan kot Keplerjeva konstanta.