Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Galileo Galilei

Index Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

81 odnosi: Angleščina, Arhimed, Aristotel, Astronom, Astronomija, Španija, Benetke, Daljnogled, Evropa (luna), Filozofija, Firence, Fizik, Fizika, Fizikalni zakon, Galilejev termometer, Galilejeva spirala, Galilejeva transformacija, Ganimed (luna), Geometrija, Gibanje, Gorišče, Hans Lippershey, Heliocentrični model, Hidrostatična tehtnica, Hitrost, Inkvizicija, Io (luna), Isaac Newton, Italija, Italijani, Izum, Jupiter, Jupitrovi naravni sateliti, Kalisto (luna), Kinematika, Krater (razločitev), Kroženje, Leča (optika), Luna, Matematika, Medicina, Narava, Naravni satelit, Newtonovi zakoni gibanja, Nihalo, Nikolaj Kopernik, Nizozemska, Objektiv, Odprta zvezdna kopica, Okular, ..., Osončje, Padova, Parabola, Pisa, Planet, Premica, Premo gibanje, Profesor, Prosti pad, René Descartes, Rim, Rimska cesta (galaksija), Rimskokatoliška cerkev, Saturn, Sila, Simon Marij, Skladatelj, Sonce, Telo (fizika), Thomas Harriot, Trdnost, Univerza v Padovi, Venera, Vincenzo Galilei, Zemlja, Znanstvena metoda, Zvezda, 15. februar, 1564, 1642, 8. januar. Razširi indeks (31 več) »

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Novo!!: Galileo Galilei in Angleščina · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes) (Arhimḗdēs, Arhimídis), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Novo!!: Galileo Galilei in Arhimed · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristotelēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Novo!!: Galileo Galilei in Aristotel · Poglej več »

Astronom

Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.

Novo!!: Galileo Galilei in Astronom · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

Novo!!: Galileo Galilei in Astronomija · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Novo!!: Galileo Galilei in Španija · Poglej več »

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto).

Novo!!: Galileo Galilei in Benetke · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Galileo Galilei in Daljnogled · Poglej več »

Evropa (luna)

Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.

Novo!!: Galileo Galilei in Evropa (luna) · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía) je humanistična veda.

Novo!!: Galileo Galilei in Filozofija · Poglej več »

Firence

Firence (starinska slovenska oblika Florenca, italijansko Firenze) so glavno mesto dežele Toskana v Italiji.

Novo!!: Galileo Galilei in Firence · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Novo!!: Galileo Galilei in Fizik · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Galileo Galilei in Fizika · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Novo!!: Galileo Galilei in Fizikalni zakon · Poglej več »

Galilejev termometer

Detajl Galilejev termometer ali termoskop je instrument za merjenje temperature v obliki zaprtega steklenega cilindra, napolnjenega z brezbarvno tekočino v kateri plavajo uteži različnih gostot.

Novo!!: Galileo Galilei in Galilejev termometer · Poglej več »

Galilejeva spirala

Galilejeva spirala ima v polarnem koordinatnem sistemu enačbo: Enačba Galilejeve spirale se lahko posploši v obliko: Obratno Galilejevo spiralo pa se definira kot: kadar je a.

Novo!!: Galileo Galilei in Galilejeva spirala · Poglej več »

Galilejeva transformacija

Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.

Novo!!: Galileo Galilei in Galilejeva transformacija · Poglej več »

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Novo!!: Galileo Galilei in Ganimed (luna) · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Novo!!: Galileo Galilei in Geometrija · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Galileo Galilei in Gibanje · Poglej več »

Gorišče

Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.

Novo!!: Galileo Galilei in Gorišče · Poglej več »

Hans Lippershey

Hans Lippershey (tudi Jan Lippersheim), flamski (holandski) optik, * okoli 1570 (1587), Wesel, Nemčija, † 1619, Midelburg, Nizozemska.

Novo!!: Galileo Galilei in Hans Lippershey · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Novo!!: Galileo Galilei in Heliocentrični model · Poglej več »

Hidrostatična tehtnica

Hidrostatična tehtnica je merilna priprava za merjenje vodnega (hidrostatičnega) tlaka.

Novo!!: Galileo Galilei in Hidrostatična tehtnica · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Galileo Galilei in Hitrost · Poglej več »

Inkvizicija

Galileo pred rimsko inkvizicijo Inkvizícija je bila ustanova rimskokatoliške Cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva.

Novo!!: Galileo Galilei in Inkvizicija · Poglej več »

Io (luna)

Ío (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.

Novo!!: Galileo Galilei in Io (luna) · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Galileo Galilei in Isaac Newton · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2005 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Galileo Galilei in Italija · Poglej več »

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji, Švici in Sloveniji.

Novo!!: Galileo Galilei in Italijani · Poglej več »

Izum

Izúm ali iznájdba je predmet, postopek ali tehnika, ki pomeni novost in je delo človeškega uma.

Novo!!: Galileo Galilei in Izum · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Galileo Galilei in Jupiter · Poglej več »

Jupitrovi naravni sateliti

Jupiter ima 63 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

Novo!!: Galileo Galilei in Jupitrovi naravni sateliti · Poglej več »

Kalisto (luna)

Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.

Novo!!: Galileo Galilei in Kalisto (luna) · Poglej več »

Kinematika

Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.

Novo!!: Galileo Galilei in Kinematika · Poglej več »

Krater (razločitev)

Kráter je lahko.

Novo!!: Galileo Galilei in Krater (razločitev) · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Novo!!: Galileo Galilei in Kroženje · Poglej več »

Leča (optika)

Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.

Novo!!: Galileo Galilei in Leča (optika) · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Galileo Galilei in Luna · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Galileo Galilei in Matematika · Poglej več »

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Novo!!: Galileo Galilei in Medicina · Poglej več »

Narava

Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Novo!!: Galileo Galilei in Narava · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta.

Novo!!: Galileo Galilei in Naravni satelit · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Novo!!: Galileo Galilei in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »

Nihalo

Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.

Novo!!: Galileo Galilei in Nihalo · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljevska Prusija, Malborsko vojvodstvo (sedaj Poljska).

Novo!!: Galileo Galilei in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Novo!!: Galileo Galilei in Nizozemska · Poglej več »

Objektiv

Objektív je element optičnih naprav.

Novo!!: Galileo Galilei in Objektiv · Poglej več »

Odprta zvezdna kopica

Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.

Novo!!: Galileo Galilei in Odprta zvezdna kopica · Poglej več »

Okular

Različne vrste okularjev. Okular ali priočesna leča je leča ali skupina leč (lečje), ki se nahaja na optični napravi.

Novo!!: Galileo Galilei in Okular · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Galileo Galilei in Osončje · Poglej več »

Padova

Padova (beneško Padoa) je mesto na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.

Novo!!: Galileo Galilei in Padova · Poglej več »

Parabola

Parabola Parábola je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).

Novo!!: Galileo Galilei in Parabola · Poglej več »

Pisa

Pisa je mesto v Toskani (srednja Italija) na desnem bregu ustja reke Arno v Ligursko morje ter je glavno mesto istoimenske pokrajine.

Novo!!: Galileo Galilei in Pisa · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Galileo Galilei in Planet · Poglej več »

Premica

Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Novo!!: Galileo Galilei in Premica · Poglej več »

Premo gibanje

Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.

Novo!!: Galileo Galilei in Premo gibanje · Poglej več »

Profesor

Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.

Novo!!: Galileo Galilei in Profesor · Poglej več »

Prosti pad

Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.

Novo!!: Galileo Galilei in Prosti pad · Poglej več »

René Descartes

Rene Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 1. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Galileo Galilei in René Descartes · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in pokrajine Rim.

Novo!!: Galileo Galilei in Rim · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: Galileo Galilei in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Galileo Galilei in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Galileo Galilei in Saturn · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Galileo Galilei in Sila · Poglej več »

Simon Marij

Simon Marij (latinsko Marius, nemško Mayr, Mayer, Mair), nemški astronom, * 10. januar 1573, Gunzenhausen, Bavarska, Nemčija, † 26. december 1624, Ansbach, Bavarska.

Novo!!: Galileo Galilei in Simon Marij · Poglej več »

Skladatelj

Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.

Novo!!: Galileo Galilei in Skladatelj · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Galileo Galilei in Sonce · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Galileo Galilei in Telo (fizika) · Poglej več »

Thomas Harriot

Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.

Novo!!: Galileo Galilei in Thomas Harriot · Poglej več »

Trdnost

Tŕdnost (1) Odpornost materiala oziroma telesa proti spremembi oblike; trden material nikoli ni ne krhek ne mehak.

Novo!!: Galileo Galilei in Trdnost · Poglej več »

Univerza v Padovi

Univerza v Padovi (uradni italijanski naziv Università degli Studi di Padova, kratica UNIPD) je univerza s sedežem v Padovi, ki je bila ustanovljena leta 1222 in je tako ena najstarejših univerz v Evropi ter druga najstarejša v Italiji.

Novo!!: Galileo Galilei in Univerza v Padovi · Poglej več »

Venera

Vénera je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Galileo Galilei in Venera · Poglej več »

Vincenzo Galilei

Vincenzo Galilei, italijanski luterist, skladatelj in glasbeni teoretik, * 1520, † 2. julij 1591.

Novo!!: Galileo Galilei in Vincenzo Galilei · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Galileo Galilei in Zemlja · Poglej več »

Znanstvena metoda

Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.

Novo!!: Galileo Galilei in Znanstvena metoda · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Galileo Galilei in Zvezda · Poglej več »

15. februar

15.

Novo!!: Galileo Galilei in 15. februar · Poglej več »

1564

1564 (MDLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Galileo Galilei in 1564 · Poglej več »

1642

1642 (MDCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Galileo Galilei in 1642 · Poglej več »

8. januar

8.

Novo!!: Galileo Galilei in 8. januar · Poglej več »

Preusmerja sem:

Galilei, Galilej, Galilejo Galilej, Galileo, Galileo Galilej.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »