Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Arhimed

Index Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Kazalo

  1. 195 odnosi: Afrodita, Aleksandrija, Antika, Apolonij, Arabščina, Arhimedov aksiom, Arhimedov dvojček, Arhimedov palimpsest, Arhimedov vijak, Arhimedov zakon, Arhimedova spirala, Arhimedova točka, Arhimedska krožnica, Arhimedska spirala, Arhimedski graf, Aristarh, Aristotel, Aritmetično zaporedje, Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomija, Atenej iz Naukratije, Španija, Žerjav (stroj), Babilonski viseči vrtovi, Baker, Basel, Bitumen, Bizantinsko cesarstvo, Bron, Carigrad, Celo število, Deljenje, Diofantska enačba, Dokaz s protislovjem, Dorci, Druga punska vojna, Dvanajstkotnik, Elementi (Evklid), Enciklopedija, Eratosten, Evdoks, Evklid, Evtokij, Fieldsova medalja, Fizik, Fizika, Galileo Galilei, Geometrična vrsta, ... Razširi indeks (145 več) »

  2. Grki v 3. stoletju pr. n. št.
  3. Rojeni v 280. letih pr. n. št.
  4. Starogrški fiziki
  5. Starogrški inženirji
  6. Starogrški izumitelji
  7. Umrli v 210. letih pr. n. št.

Afrodita

Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.

Poglej Arhimed in Afrodita

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Poglej Arhimed in Aleksandrija

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Poglej Arhimed in Antika

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Poglej Arhimed in Apolonij

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Poglej Arhimed in Arabščina

Arhimedov aksiom

Stran iz Arhimedovega dela ''O krogli in valju'' Arhimedov aksióm (tudi Arhimedovo načelo, Arhimedova značilnost) v matematiki in še posebej v abstraktni algebri in analizi pravi, da za vsako realno število x obstaja naravno število n, ki je večje od x.

Poglej Arhimed in Arhimedov aksiom

Arhimedov dvojček

Arhimedova kroga (rdeče) imata isto ploščino. Večji polkrog ima enotski premer BC.

Poglej Arhimed in Arhimedov dvojček

Arhimedov palimpsest

Značilna stran ''Arhimedovega palimpsesta''. Versko besedilo se bere od gornjega desnega kota proti spodnjemu levemu kotu. Izvirno Arhimedovo besedilo je napisano pod njim in se bere od leve proti desni. Arhimedov ''Ostomachion''. Arhimedov palimpsest je pergamentni palimpsest, v izvirniku napisan v 10.

Poglej Arhimed in Arhimedov palimpsest

Arhimedov vijak

Arhimedov vijak je naprava, ki jo uporabljamo za pretakanje vode iz nižje ležečih voda (rek, jezer, morij itd.) v namakalne sisteme.

Poglej Arhimed in Arhimedov vijak

Arhimedov zakon

Merjenje navidezne teže v vodi Arhimédov zákon govori o hidrostatičnem vzgonu: Teža telesa, potopljenega v mirujočo tekočino, je navidezno manjša za težo izpodrinjene kapljevine ali plina.

Poglej Arhimed in Arhimedov zakon

Arhimedova spirala

Prvi trije obrati enega kraka Arhimedove spirale. Arhimedova spirala (tudi aritmetična spirala) je geometrijsko mesto točk, ki nastane takrat, ko se točka giblje od dane negibne točke s konstantno hitrostjo vzdolž premice, ki se vrti s konstantno kotno hitrostjo.

Poglej Arhimed in Arhimedova spirala

Arhimedova točka

Arhimedova tóčka (ali punctum Archimedis) pomeni domnevno izhodiščno točko, s katere lahko opazovalec objektivno in v celoti zazna predmet opazovanja.

Poglej Arhimed in Arhimedova točka

Arhimedska krožnica

Arhimedska krožnica je krožnica, ki se jo lahko skonstruira v arbelosu in ima enak polmer kot vsaka izmed krožnic Arhimedovega dvojčka.

Poglej Arhimed in Arhimedska krožnica

Arhimedska spirala

Arhimedska spirala oziroma vse arhimedske spirale imajo v polarnih koordinatah enačbo: kjer je.

Poglej Arhimed in Arhimedska spirala

Arhimedski graf

Arhimedski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet arhimedskega telesa.

Poglej Arhimed in Arhimedski graf

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Arhimed in Aristarh

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Poglej Arhimed in Aristotel

Aritmetično zaporedje

Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.

Poglej Arhimed in Aritmetično zaporedje

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Arhimed in Asteroid

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej Arhimed in Asteroidni pas

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Arhimed in Astronom

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Arhimed in Astronomija

Atenej iz Naukratije

Atenej iz Naukratije, lahko tudi Atenej iz Navkratisa (starogrško: Ἀθήναιος ὁ Nαυκρατίτης), je bil grški pisatelj, retorik in gramatik.

Poglej Arhimed in Atenej iz Naukratije

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Poglej Arhimed in Španija

Žerjav (stroj)

right Žerjav je vrsta stroja, običajno opremljenega z dvižno vrvjo, žičnimi vrvmi ali verigami in snopiči, ki se lahko uporablja za dviganje in spuščanje materialov ter za njihovo vodoravno premikanje.

Poglej Arhimed in Žerjav (stroj)

Babilonski viseči vrtovi

V 16. st. ročno barvani gravirani viseči vrtovi Babilona, nizozemskega umetnika Maarten van Heemskercka, z babilonskim stolpom v ozadju Babilonski viseči vrtovi so bili eno od sedmih čudes antičnega sveta in edino, katerega lokacija še ni bila dokončno dokazana.

Poglej Arhimed in Babilonski viseči vrtovi

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Arhimed in Baker

Basel

Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.

Poglej Arhimed in Basel

Bitumen

Naravni strjen bitumen Bitumen je zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin.

Poglej Arhimed in Bitumen

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Arhimed in Bizantinsko cesarstvo

Bron

Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.

Poglej Arhimed in Bron

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Arhimed in Carigrad

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Poglej Arhimed in Celo število

Deljenje

\frac 20 4.

Poglej Arhimed in Deljenje

Diofantska enačba

Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.

Poglej Arhimed in Diofantska enačba

Dokaz s protislovjem

Dokàz s protislóvjem je vrsta logičnega argumenta, kjer se za potrebe argumenta privzame neko predpostavko T kot pravilno in s sklepanjem iz te trditve in drugih že dokazanih trditev in aksiomov pride do protislovnega rezultata, iz česar se lahko sklepa, da je predpostavka T nujno logično napačna.

Poglej Arhimed in Dokaz s protislovjem

Dorci

Dorci so bili ena od štirih večjih etničnih skupin v antični Grčiji (ostale tri skupine predstavljajo Ahajci, Eolci in Jonci).

Poglej Arhimed in Dorci

Druga punska vojna

Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.

Poglej Arhimed in Druga punska vojna

Dvanajstkotnik

Dvanajstkotnik (s tujko tudi dodekagon) je mnogokotnik z dvanajstimi stranicami, dvanajstimi oglišči in dvanajstimi notranjimi koti.

Poglej Arhimed in Dvanajstkotnik

Elementi (Evklid)

Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.

Poglej Arhimed in Elementi (Evklid)

Enciklopedija

''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.

Poglej Arhimed in Enciklopedija

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Arhimed in Eratosten

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Arhimed in Evdoks

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Poglej Arhimed in Evklid

Evtokij

Evtokij (tudi Evtocij;: Eútókios hó Askalonítes), starogrški matematik, * okoli 480, Aškalon, Palestina (sedaj Izrael), † okoli 540.

Poglej Arhimed in Evtokij

Fieldsova medalja

Sprednja stran medalje Zadnja stran medalje Fieldsova medalja je nagrada, ki jo podelijo dvema ali največ štirim matematikom, mlajšim od štirideset let, na vsakem Mednarodnem matematičnem kongresu od leta 1936 in neprekinjeno od leta 1948 na pobudo kanadskega matematika Johna Charlesa Fieldsa.

Poglej Arhimed in Fieldsova medalja

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Poglej Arhimed in Fizik

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Arhimed in Fizika

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Arhimed in Galileo Galilei

Geometrična vrsta

tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.

Poglej Arhimed in Geometrična vrsta

Geometrijski lik

Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.

Poglej Arhimed in Geometrijski lik

Geometrijsko mesto točk

Geometríjsko mésto tóčk je množica vseh točk ravnine ali prostora, ki zadoščajo določeni značilnosti.

Poglej Arhimed in Geometrijsko mesto točk

Geometrijsko zaporedje

2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.

Poglej Arhimed in Geometrijsko zaporedje

Gimnazij (Antična Grčija)

Gimnazij' je bil v antični Grčiji objekt za usposabljanje tekmovalcev v ljudskih igrah, pa tudi prostor za druženje in sodelovanje pri intelektualnih opravilih.

Poglej Arhimed in Gimnazij (Antična Grčija)

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Poglej Arhimed in Gostota

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Arhimed in Grčija

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Arhimed in Grščina

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Arhimed in Grki

Grlo

Grlo Grlo (latinsko Larynx) je organ, ki spada k dihalom.

Poglej Arhimed in Grlo

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Poglej Arhimed in Heliocentrični model

Heron

Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Poglej Arhimed in Heron

Heronova formula

Trikotnik s stranicami ''a'', ''b'' in ''c'' Heronova formula (tudi Heronova enačba ali Heronov obrazec) je v ravninski geometriji formula za računanje ploščine trikotnika s podanimi stranicami, brez uporabe velikosti kotov.

Poglej Arhimed in Heronova formula

Hidrostatični tlak

Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.

Poglej Arhimed in Hidrostatični tlak

Hidrostatika

Hidrostátika je veda, ki preučuje mirujoče tekočine.

Poglej Arhimed in Hidrostatika

Hieron II.

Zevsov oltar v Sirakuzah, ki ga je zgradil Hieron II. Kovanec s podobo Hieronove žene Filistis Hieron II. (grško: Hieron II) je bil grški kralj Sirakuz na Siciliji, ki je vladal od leta 270 do 215 pr.

Poglej Arhimed in Hieron II.

Inženir

Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.

Poglej Arhimed in Inženir

Infinitezimala

Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.

Poglej Arhimed in Infinitezimala

Infinitezimalni račun

Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.

Poglej Arhimed in Infinitezimalni račun

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Poglej Arhimed in Integral

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Arhimed in Italija

Izidor iz Mileta

Izidor iz Mileta, poznoantični arhitekt, fizik in matematik, * 442, Milet, † 537.

Poglej Arhimed in Izidor iz Mileta

Izrek

Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.

Poglej Arhimed in Izrek

Izum

Izúm ali iznájdba je predmet, postopek ali tehnika, ki pomeni novost in je delo človeškega uma.

Poglej Arhimed in Izum

Izumitelj

Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.

Poglej Arhimed in Izumitelj

Kalifornija

Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.

Poglej Arhimed in Kalifornija

Katapult (orožje)

Katapult je vzvojni metalni stroj, ki se je uporabljal v antiki in srednjem veku.

Poglej Arhimed in Katapult (orožje)

Knjiga lem

Propositio I v ''Liber Assumptorum'' (1661) Prva stran ''Knjige lem'' (''Book of Lemmas''), angleškega prevoda v ''The Works of Archimedes'' (1897). Knjiga lem je matematično delo, ki ga je Tabit ibn Kora pripisoval Arhimedu, čeprav je avtorstvo knjige vprašljivo.

Poglej Arhimed in Knjiga lem

Kombinatorika

rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.

Poglej Arhimed in Kombinatorika

Konon

Konon (Kónon), starogrški matematik in astronom, * okoli 280 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 220 pr. n. št., po vsej verjetnosti Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Arhimed in Konon

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Arhimed in Konstantinopel

Kost

Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.

Poglej Arhimed in Kost

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Poglej Arhimed in Kotna hitrost

Krožnica

izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.

Poglej Arhimed in Krožnica

Krog

Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.

Poglej Arhimed in Krog

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Poglej Arhimed in Krogla

Kvadrat (geometrija)

Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.

Poglej Arhimed in Kvadrat (geometrija)

Kvadratni koren števila 3

Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.

Poglej Arhimed in Kvadratni koren števila 3

Kvadratno število

Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.

Poglej Arhimed in Kvadratno število

Kvadratura parabole

Odsek parabole Kvadratura parabole (grško: Tetragonismós parabolís) je razprava o geometriji starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz, napisana v 3.

Poglej Arhimed in Kvadratura parabole

Kvestor

Kvestor (latinsko quaestor, slovensko preiskovalec) je bil državni uradnik Starega Rima.

Poglej Arhimed in Kvestor

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Arhimed in Latinščina

Leča (optika)

Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.

Poglej Arhimed in Leča (optika)

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Poglej Arhimed in Leto

Lipnica, Avstrija

Lipnica je manjše mesto in okrožno središče na Štajerskem v južni Avstriji.

Poglej Arhimed in Lipnica, Avstrija

Logaritem

Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.

Poglej Arhimed in Logaritem

Lom svetlobe

lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.

Poglej Arhimed in Lom svetlobe

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Arhimed in Luna

Lunini kraterji

plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.

Poglej Arhimed in Lunini kraterji

Magna Graecia

Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.

Poglej Arhimed in Magna Graecia

Mark Tulij Cicero

Mark Tulij Cicero oz.

Poglej Arhimed in Mark Tulij Cicero

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Arhimed in Masa

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Poglej Arhimed in Matematična analiza

Matematična konstanta

Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.

Poglej Arhimed in Matematična konstanta

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Arhimed in Matematika

Mehanik

Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.

Poglej Arhimed in Mehanik

Mehanizem z Antikitere

Glavni del mehanizma de Solla Pricea) Shematični prikaz mehanizma Antikiterski mehanizem (O mehanismós ton Antikithéros) je bil antični mehanični analogni računalnik (kot nasprotje sodobnemu digitalnemu računalniku).

Poglej Arhimed in Mehanizem z Antikitere

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Arhimed in Meritev

Merjenje kroga

Merjenje kroga (Kuklou mētresis) je Arhimedova razprava, v kateri predstavlja tri svoje trditve.

Poglej Arhimed in Merjenje kroga

Metoda izčrpavanja

Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.

Poglej Arhimed in Metoda izčrpavanja

Množenje

Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.

Poglej Arhimed in Množenje

Mnogokotnik

Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.

Poglej Arhimed in Mnogokotnik

MythBusters

MythBusters je dokumentarna oddaja, ki jo predvaja Discovery Channel.

Poglej Arhimed in MythBusters

Nemška demokratična republika

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.

Poglej Arhimed in Nemška demokratična republika

Nikaragva

Nikaragva, uradno Republika Nikaragva (República de Nicaragua), je največja država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Honduras, Karibe na vzhodu, Kostariko na jugu in Tihi ocean na zahodu.

Poglej Arhimed in Nikaragva

O krogli in valju

Strani latinskega prevoda Arhimedove razprave ''O krogli in valju'' O krogli in valju je matematična razprava starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz, napisana v dveh delih leta 225 pr.

Poglej Arhimed in O krogli in valju

O plavajočih telesih

Arhimedovem palimpsestu'' O plavajočih telesih (grško: Perí tón epipleónton somáton) je razprava v dveh knjigah starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz (okoli 287 pr. n. št.–212 pr. n. št.). Domneva se, da je bila napisana okoli leta 250 pred n.

Poglej Arhimed in O plavajočih telesih

O ravnovesju ravnin

''»Dajte mi mesto, kjer bom lahko stal, in premaknil bom Zemljo«'', kar pomeni, da se lahko z dano silo premakne kakršno koli težo. O ravnovesju ravnin (Perí epipédon isorropión) je razprava starogrškega učenjaka Arhimeda, napisana v dveh delih.

Poglej Arhimed in O ravnovesju ravnin

O spiralah

Arhimedova spirala s tremi zasuki po 360° O spiralah (Perí elíkon) je razprava starogrškega učenjaka Arhimeda, napisana leta 225 pr.

Poglej Arhimed in O spiralah

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Arhimed in Osončje

Palimpsest

Biblije, je palimpsest Palimpsest je stran rokopisa, bodisi iz zvitka ali knjige, s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis.

Poglej Arhimed in Palimpsest

Papos Aleksandrijski

Papos, grški matematik, geometer in filozof, * okoli 290, Aleksandrija, † okoli 350, Aleksandrija.

Poglej Arhimed in Papos Aleksandrijski

Parabola

Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).

Poglej Arhimed in Parabola

Paraboloid

Rotacijski (krožni) paraboloid Hiperbolični paraboloid Paraboloid je kvadrična ploskev ali ploskev drugega reda.

Poglej Arhimed in Paraboloid

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Poglej Arhimed in Paralaksa

Paralelogram

Paralelogram Paralelográm (parāllelos - vzporeden +: grammē - črta) je geometrijski lik, ki ima obe nasprotni stranici enako dolgi, oziroma skladni.

Poglej Arhimed in Paralelogram

Parnik

Model parnika v prerezu Parnik je ladja, katere vijak ali vodno kolo poganja parni stroj ali parna turbina.

Poglej Arhimed in Parnik

Pellova enačba

Pellova enačba za ''n''.

Poglej Arhimed in Pellova enačba

Pergament

Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.

Poglej Arhimed in Pergament

Peripatetiki

Peripatétiki (peripatetikós) se v zgodovini imenujejo pripadniki Aristotelove šole.

Poglej Arhimed in Peripatetiki

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Poglej Arhimed in Pi

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Arhimed in Pitagora

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Arhimed in Planet

Plutarh

Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.

Poglej Arhimed in Plutarh

Poštna znamka

Prva poštna znamka, poimenovana »Črni peni« Poštna znamka je potiskan kos papirja z označeno nazivno vrednostjo, državo in poštno upravo, ki jo je izdala.

Poglej Arhimed in Poštna znamka

Požiralnik

Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.

Poglej Arhimed in Požiralnik

Polarni koordinatni sistem

Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.

Poglej Arhimed in Polarni koordinatni sistem

Potenciranje

Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.

Poglej Arhimed in Potenciranje

Pravilni mnogokotnik

Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.

Poglej Arhimed in Pravilni mnogokotnik

Pravokotnost

pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.

Poglej Arhimed in Pravokotnost

Premica

Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Poglej Arhimed in Premica

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Poglej Arhimed in Premog

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Poglej Arhimed in Prostornina

Puščica (izstrelek)

Tradicionalna puščica za streljanje v tarčo (zgoraj) in replika srednjeveške bojne puščice (spodaj) Puščica je izstrelek, narejen iz dolge, tanke palice s priostreno konico in peresi, pritrjenimi na zadnjem delu, namenjen streljanju z lokom.

Poglej Arhimed in Puščica (izstrelek)

Radian

π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.

Poglej Arhimed in Radian

Razmerje

Razmérje v matematiki pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.

Poglej Arhimed in Razmerje

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Arhimed in René Descartes

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Arhimed in Renesansa

Rentgenski žarki

Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).

Poglej Arhimed in Rentgenski žarki

Rimska republika

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.

Poglej Arhimed in Rimska republika

Samos

Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.

Poglej Arhimed in Samos

San Francisco

Satelitski posnetek San Francisca in severnega dela okrožja San Mateo San Francisco (izvirno) je četrto največje mesto v Kaliforniji; hkrati je tudi okrožje.

Poglej Arhimed in San Francisco

San Marino

Republika San Marino, je celinska država v južni Evropi in ena od najmanjših držav na svetu (61 km2), ki jo popolnoma obkroža Italija.

Poglej Arhimed in San Marino

Sedemkotnik

Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.

Poglej Arhimed in Sedemkotnik

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Poglej Arhimed in Sicilija

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Arhimed in Sila

Sirakuze

Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.

Poglej Arhimed in Sirakuze

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Arhimed in Sonce

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Arhimed in Srebro

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Arhimed in Srednji vek

Stadij

Stádij (latinsko stadium) je bila rimska mera za dolžino, enaka 625 čevljem oziroma 185,25 m. Enoto so poznali in uporabljali tudi stari Grki.

Poglej Arhimed in Stadij

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Poglej Arhimed in Stari Egipt

Statika

Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.

Poglej Arhimed in Statika

Stisljivost

Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.

Poglej Arhimed in Stisljivost

Stožec

Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.

Poglej Arhimed in Stožec

Suda

Prva stran zgodnje tiskane izdaje Sude Suda ali Souda je obsežna bizantinska enciklopedija iz 10.

Poglej Arhimed in Suda

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Poglej Arhimed in Svetlobno leto

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Poglej Arhimed in Tabit ibn Kora

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Poglej Arhimed in Tales

Tangram

Značilna figura v tangramu Tangram (kitajsko 七巧板) je igra sestavljanka, ki vsebuje sedem delov, ki so pravzaprav osnovni geometrijski liki.

Poglej Arhimed in Tangram

Težišče

Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.

Poglej Arhimed in Težišče

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Poglej Arhimed in Težni pospešek

Tehnika

zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.

Poglej Arhimed in Tehnika

Tehnološki inštitut Massachusettsa

Logotip MIT 212px Tehnološki inštitut Massachusettsa (kratica MIT, izgovarjava em-aj-ti) je raziskovalna ustanova in univerza v Cambridgeu, Massachusetts, neposredno prek reke Charles River v mestnem predelu Back Bay.

Poglej Arhimed in Tehnološki inštitut Massachusettsa

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Arhimed in Tekočina

Teon II.

Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.

Poglej Arhimed in Teon II.

The New York Times

Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.

Poglej Arhimed in The New York Times

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej Arhimed in Tir

Točka (geometrija)

Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Poglej Arhimed in Točka (geometrija)

Trikotnik

Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.

Poglej Arhimed in Trikotnik

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Poglej Arhimed in Udarni krater

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Poglej Arhimed in Ultravijolično valovanje

Univerza Columbia

Univerza Columbia je ameriška zasebna univerza s sedežem v New Yorku, New York, ZDA.

Poglej Arhimed in Univerza Columbia

Univerza v Cambridgeu

Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.

Poglej Arhimed in Univerza v Cambridgeu

Veliko število

Vélika števíla so števila, ki so velika v primerjavi s števili iz vsakdanjega življenja.

Poglej Arhimed in Veliko število

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Arhimed in Vesolje

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Poglej Arhimed in Vrsta (matematika)

Vzgon

sličica Vzgòn je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini.

Poglej Arhimed in Vzgon

Vzvod

vzvod: dim.: 250x150x835 mm po navodilih g. L. Andréeja, tedanjega profesorja fizike na idrijski realki, izdelal šolski sluga M. Kos narejeno v šol. l. 1913/14 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija vzvod iz kataloga http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Vzvòd je orodje, oziroma preprosti stroj, s katerim lahko povečamo silo, s katero delujemo na neko telo.

Poglej Arhimed in Vzvod

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.

Poglej Arhimed in Zaporedje

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Arhimed in Zemlja

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Arhimed in Zlato

Zrcaljenje

Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav.

Poglej Arhimed in Zrcaljenje

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Poglej Arhimed in Zrcalo

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Arhimed in Zvezda

287 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. - 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. 260. pr. n. št.

Poglej Arhimed in 287 pr. n. št.

Glej tudi

Grki v 3. stoletju pr. n. št.

Rojeni v 280. letih pr. n. št.

Starogrški fiziki

Starogrški inženirji

Starogrški izumitelji

Umrli v 210. letih pr. n. št.

Prav tako znan kot Arhimedes.

, Geometrijski lik, Geometrijsko mesto točk, Geometrijsko zaporedje, Gimnazij (Antična Grčija), Gostota, Grčija, Grščina, Grki, Grlo, Heliocentrični model, Heron, Heronova formula, Hidrostatični tlak, Hidrostatika, Hieron II., Inženir, Infinitezimala, Infinitezimalni račun, Integral, Italija, Izidor iz Mileta, Izrek, Izum, Izumitelj, Kalifornija, Katapult (orožje), Knjiga lem, Kombinatorika, Konon, Konstantinopel, Kost, Kotna hitrost, Krožnica, Krog, Krogla, Kvadrat (geometrija), Kvadratni koren števila 3, Kvadratno število, Kvadratura parabole, Kvestor, Latinščina, Leča (optika), Leto, Lipnica, Avstrija, Logaritem, Lom svetlobe, Luna, Lunini kraterji, Magna Graecia, Mark Tulij Cicero, Masa, Matematična analiza, Matematična konstanta, Matematika, Mehanik, Mehanizem z Antikitere, Meritev, Merjenje kroga, Metoda izčrpavanja, Množenje, Mnogokotnik, MythBusters, Nemška demokratična republika, Nikaragva, O krogli in valju, O plavajočih telesih, O ravnovesju ravnin, O spiralah, Osončje, Palimpsest, Papos Aleksandrijski, Parabola, Paraboloid, Paralaksa, Paralelogram, Parnik, Pellova enačba, Pergament, Peripatetiki, Pi, Pitagora, Planet, Plutarh, Poštna znamka, Požiralnik, Polarni koordinatni sistem, Potenciranje, Pravilni mnogokotnik, Pravokotnost, Premica, Premog, Prostornina, Puščica (izstrelek), Radian, Razmerje, René Descartes, Renesansa, Rentgenski žarki, Rimska republika, Samos, San Francisco, San Marino, Sedemkotnik, Sicilija, Sila, Sirakuze, Sonce, Srebro, Srednji vek, Stadij, Stari Egipt, Statika, Stisljivost, Stožec, Suda, Svetlobno leto, Tabit ibn Kora, Tales, Tangram, Težišče, Težni pospešek, Tehnika, Tehnološki inštitut Massachusettsa, Tekočina, Teon II., The New York Times, Tir, Točka (geometrija), Trikotnik, Udarni krater, Ultravijolično valovanje, Univerza Columbia, Univerza v Cambridgeu, Veliko število, Vesolje, Vrsta (matematika), Vzgon, Vzvod, Zaporedje, Zemlja, Zlato, Zrcaljenje, Zrcalo, Zvezda, 287 pr. n. št..