Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Arhimed

Index Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes) (Arhimḗdēs, Arhimídis), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

190 odnosi: Afrodita, Aleksandrija, Antika, Apolonij, Arabščina, Arhimedov aksiom, Arhimedov dvojček, Arhimedov palimpsest, Arhimedov vijak, Arhimedov zakon, Arhimedova spirala, Arhimedova točka, Arhimedska krožnica, Arhimedska spirala, Arhimedski graf, Aristarh, Aristotel, Aritmetično zaporedje, Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomija, Španija, Žerjav (stroj), Babilonski viseči vrtovi, Baker, Basel, Bitumen, Bizantinsko cesarstvo, Bron, Carigrad, Celo število, Deljenje, Diofantska enačba, Dorci, Druga punska vojna, Dvanajstkotnik, Elementi (Evklid), Enciklopedija, Eratosten, Evdoks, Evklid, Evtokij, Fieldsova medalja, Fizik, Fizika, Galileo Galilei, Geometrična vrsta, Geometrijski lik, Geometrijsko mesto točk, ..., Geometrijsko zaporedje, Gimnazij (Antična Grčija), Gostota, Grčija, Grščina, Grki, Grlo, Heliocentrični model, Heron, Heronova formula, Hidrostatični tlak, Hidrostatika, Hieron II., Inženir, Infinitezimala, Infinitezimalni račun, Integral, Italija, Izidor iz Mileta, Izrek, Izum, Izumitelj, Kalifornija, Katapult (orožje), Knjiga lem, Kombinatorika, Konon, Konstantinopel, Kost, Kotna hitrost, Krožnica, Krog, Krogla, Kvadrat (geometrija), Kvadratni koren števila 3, Kvadratno število, Kvadratura parabole, Kvestor, Latinščina, Leča (optika), Leto, Lipnica, Avstrija, Logaritem, Lom svetlobe, Luna, Lunini kraterji, Magna Graecia, Mark Tulij Cicero, Masa, Matematična analiza, Matematična konstanta, Matematika, Mehanik, Mehanizem z Antikitere, Meritev, Merjenje kroga, Množenje, Mnogokotnik, MythBusters, Nemška demokratična republika, Nikaragva, O krogli in valju, O plavajočih telesih, O ravnovesju ravnin, O spiralah, Osončje, Palimpsest, Papos Aleksandrijski, Parabola, Paraboloid, Paralaksa, Paralelogram, Parnik, Pellova enačba, Pergament, Peripatetiki, Pi, Pitagora, Planet, Plutarh, Poštna znamka, Požiralnik, Polarni koordinatni sistem, Potenciranje, Pravilni mnogokotnik, Pravokotnost, Premica, Premog, Puščica (izstrelek), Radian, Razmerje, René Descartes, Renesansa, Rentgenski žarki, Rimska republika, Samos, San Francisco, San Marino, Sedemkotnik, Sicilija, Sila, Sirakuze, Sonce, Srebro, Srednji vek, Stadij, Stari Egipt, Statika, Stisljivost, Stožec, Svetlobno leto, Tabit ibn Kora, Tales, Tangram, Težišče, Težni pospešek, Tehnika, Tehnološki inštitut Massachusettsa, Teon II., The New York Times, Tir, Točka (geometrija), Trikotnik, Udarni krater, Ultravijolično valovanje, Univerza Columbia, Univerza v Cambridgeu, Veliko število, Vesolje, Vrsta (matematika), Vzgon, Vzvod, Zaporedje, Zemlja, Zlato, Zrcaljenje, Zrcalo, Zvezda, 212 pr. n. št., 287 pr. n. št.. Razširi indeks (140 več) »

Afrodita

Tizianova slika Afrodite Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.

Novo!!: Arhimed in Afrodita · Poglej več »

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Novo!!: Arhimed in Aleksandrija · Poglej več »

Antika

Antika je pojem, ki označuje daljše obdobje kulturne zgodovine okrog Sredozemskega morja.

Novo!!: Arhimed in Antika · Poglej več »

Apolonij

Apolonij (Apollōnios hó Pergaíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergam.

Novo!!: Arhimed in Apolonij · Poglej več »

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Novo!!: Arhimed in Arabščina · Poglej več »

Arhimedov aksiom

Stran iz Arhimedovega dela ''O krogli in valju'' Arhimedov aksióm (tudi Arhimedovo načelo, Arhimedova značilnost) v matematiki in še posebej v abstraktni algebri in analizi pravi, da za vsako realno število x obstaja naravno število n, ki je večje od x. Poleg tega realna števila tvorijo polni obseg, ker ima vsako Cauchyjevo zaporedje realnih števil enolično določeno limito.

Novo!!: Arhimed in Arhimedov aksiom · Poglej več »

Arhimedov dvojček

Arhimedova kroga (rdeče) imata isto ploščino. Večji polkrog ima enotski premer BC.

Novo!!: Arhimed in Arhimedov dvojček · Poglej več »

Arhimedov palimpsest

Značilna stran ''Arhimedovega palimpsesta''. Versko besedilo se bere od gornjega desnega kota proti spodnjemu levemu kotu. Izvirno Arhimedovo besedilo je napisano pod njim in se bere od leve proti desni. Arhimedov ''Ostomachion''. Arhimedov palimpsest je pergamentni palimpsest, v izvirniku napisan v 10.

Novo!!: Arhimed in Arhimedov palimpsest · Poglej več »

Arhimedov vijak

Arhimedov vijak je naprava, ki jo uporabljamo za pretakanje vode iz nižje ležečih voda (rek, jezer, morij itd.) v namakalne sisteme.

Novo!!: Arhimed in Arhimedov vijak · Poglej več »

Arhimedov zakon

Merjenje navidezne teže v vodi Arhimédov zákon govori o hidrostatičnem vzgonu: Teža telesa, potopljenega v mirujočo tekočino, je navidezno manjša za težo izpodrinjene kapljevine ali plina.

Novo!!: Arhimed in Arhimedov zakon · Poglej več »

Arhimedova spirala

Prvi trije obrati enega kraka Arhimedove spirale. Arhimedova spirala (tudi aritmetična spirala) je geometrijsko mesto točk, ki nastane takrat, ko se točka giblje od dane negibne točke s konstantno hitrostjo vzdolž premice, ki se vrti s konstantno kotno hitrostjo.

Novo!!: Arhimed in Arhimedova spirala · Poglej več »

Arhimedova točka

Arhimedova tóčka (ali punctum Archimedis) pomeni domnevno izhodiščno točko, s katere lahko opazovalec objektivno in v celoti zazna predmet opazovanja.

Novo!!: Arhimed in Arhimedova točka · Poglej več »

Arhimedska krožnica

Arhimedska krožnica je krožnica, ki se jo lahko skonstruira v arbelosu in ima enak polmer kot vsaka izmed krožnic Arhimedovega dvojčka.

Novo!!: Arhimed in Arhimedska krožnica · Poglej več »

Arhimedska spirala

Arhimedska spirala oziroma vse arhimedske spirale imajo v polarnih koordinatah enačbo: kjer je.

Novo!!: Arhimed in Arhimedska spirala · Poglej več »

Arhimedski graf

Arhimedski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet arhimedskega telesa.

Novo!!: Arhimed in Arhimedski graf · Poglej več »

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Novo!!: Arhimed in Aristarh · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristotelēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Novo!!: Arhimed in Aristotel · Poglej več »

Aritmetično zaporedje

Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka - konstantna.

Novo!!: Arhimed in Aritmetično zaporedje · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Arhimed in Asteroid · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Novo!!: Arhimed in Asteroidni pas · Poglej več »

Astronom

Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.

Novo!!: Arhimed in Astronom · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

Novo!!: Arhimed in Astronomija · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Novo!!: Arhimed in Španija · Poglej več »

Žerjav (stroj)

right Žerjav je gradbeni stroj, ki deluje na principu škripca.

Novo!!: Arhimed in Žerjav (stroj) · Poglej več »

Babilonski viseči vrtovi

V 16. st. ročno barvani gravirani viseči vrtovi Babilona, nizozemskega umetnika Maarten van Heemskercka, z babilonskim stolpom v ozadju Babilonski viseči vrtovi so bili eno od sedmih čudes antičnega sveta in edino, katerega lokacija še ni bila dokončno dokazana.

Novo!!: Arhimed in Babilonski viseči vrtovi · Poglej več »

Baker

right Báker (latinsko cuprum) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.

Novo!!: Arhimed in Baker · Poglej več »

Basel

Basel je tretje najbolj naseljeno mesto v Švici, ima 169.530 prebivalcev (2011); skupaj s širšim mestnim območjem pa je drugo najbolj naseljeno območje v državi.

Novo!!: Arhimed in Basel · Poglej več »

Bitumen

Naravni strjen bitumen Bitumen je zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin.

Novo!!: Arhimed in Bitumen · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Arhimed in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Bron

Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.

Novo!!: Arhimed in Bron · Poglej več »

Carigrad

Carigrad (turško: İstanbul), v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Novo!!: Arhimed in Carigrad · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in -n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Novo!!: Arhimed in Celo število · Poglej več »

Deljenje

\frac 20 4.

Novo!!: Arhimed in Deljenje · Poglej več »

Diofantska enačba

Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.

Novo!!: Arhimed in Diofantska enačba · Poglej več »

Dorci

Dorci so bili ena od štirih večjih etničnih skupin v antični Grčiji (ostale tri skupine predstavljajo Ahajci, Eolci in Jonci).

Novo!!: Arhimed in Dorci · Poglej več »

Druga punska vojna

Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih Punskih vojn med Ciprsko-Feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.

Novo!!: Arhimed in Druga punska vojna · Poglej več »

Dvanajstkotnik

Dvanajstkotnik (s tujko tudi dodekagon) je mnogokotnik z dvanajstimi stranicami, dvanajstimi oglišči in dvanajstimi notranjimi koti.

Novo!!: Arhimed in Dvanajstkotnik · Poglej več »

Elementi (Evklid)

Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop. 31, 32 in 33 Elementi so temeljno delo geometrije.

Novo!!: Arhimed in Elementi (Evklid) · Poglej več »

Enciklopedija

''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.

Novo!!: Arhimed in Enciklopedija · Poglej več »

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes) (Eratosténes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemejski Egipt.

Novo!!: Arhimed in Eratosten · Poglej več »

Evdoks

Evdoks (tudi Evdoksos, Eudoks, Evdoksij, Edoxus) (Eúdoksos), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Novo!!: Arhimed in Evdoks · Poglej več »

Evklid

Evklid (tudi Evklides) (Eukleídes), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. vćasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki ga po pravici lahko imenujemo "očeta geometrije".

Novo!!: Arhimed in Evklid · Poglej več »

Evtokij

Evtokij (tudi Evtocij;: Eútókios hó Askalonítes), starogrški matematik, * okoli 480, Aškalon, Palestina (sedaj Izrael), † okoli 540.

Novo!!: Arhimed in Evtokij · Poglej več »

Fieldsova medalja

Sprednja stran medalje Zadnja stran medalje Fieldsova medalja je nagrada, ki jo podelijo dvema ali največ štirim matematikom, mlajšim od štirideset let, na vsakem Mednarodnem matematičnem kongresu od leta 1936 in neprekinjeno od leta 1948 na pobudo kanadskega matematika Johna Charlesa Fieldsa.

Novo!!: Arhimed in Fieldsova medalja · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Novo!!: Arhimed in Fizik · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Arhimed in Fizika · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Arhimed in Galileo Galilei · Poglej več »

Geometrična vrsta

tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.

Novo!!: Arhimed in Geometrična vrsta · Poglej več »

Geometrijski lik

Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.

Novo!!: Arhimed in Geometrijski lik · Poglej več »

Geometrijsko mesto točk

Geometríjsko mésto tóčk je množica vseh točk ravnine ali prostora, ki zadoščajo določeni značilnosti.

Novo!!: Arhimed in Geometrijsko mesto točk · Poglej več »

Geometrijsko zaporedje

2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.

Novo!!: Arhimed in Geometrijsko zaporedje · Poglej več »

Gimnazij (Antična Grčija)

Gimnazij' je bil v antični Grčiji objekt za usposabljanje tekmovalcev v ljudskih igrah, pa tudi prostor za druženje in sodelovanje pri intelektualnih opravilih.

Novo!!: Arhimed in Gimnazij (Antična Grčija) · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Arhimed in Gostota · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Hellas (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Arhimed in Grčija · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (grško: Elliniká) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Arhimed in Grščina · Poglej več »

Grki

Grki Grki so narod, ki živi v Grčiji, na Cipru in kot manjšina v Albaniji in Turčiji, govorijo pa grško.

Novo!!: Arhimed in Grki · Poglej več »

Grlo

Grlo Grlo (latinsko Larynx) je organ, ki spada k dihalom.

Novo!!: Arhimed in Grlo · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Novo!!: Arhimed in Heliocentrični model · Poglej več »

Heron

Heron (tudi Hero) (Hero hó Aleksandreŭs), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Novo!!: Arhimed in Heron · Poglej več »

Heronova formula

Heronova formula (tudi Heronova enačba ali Heronov obrazec) je v ravninski geometriji formula za računanje ploščine (p) trikotnika s podanimi stranicami.

Novo!!: Arhimed in Heronova formula · Poglej več »

Hidrostatični tlak

Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.

Novo!!: Arhimed in Hidrostatični tlak · Poglej več »

Hidrostatika

Hidrostátika je veda, ki preučuje mirujoče tekočine.

Novo!!: Arhimed in Hidrostatika · Poglej več »

Hieron II.

Zeusov oltar v Sirakuzah, ki ga je zgradil Hieron II. Kovanec s podobo Hieronove žene Filistis Hieron II. (grško: Hieron II) je bil grški kralj Sirakuz na Siciliji, ki je vladal od leta 270 do 215 pr.

Novo!!: Arhimed in Hieron II. · Poglej več »

Inženir

Inženír je danes strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.

Novo!!: Arhimed in Inženir · Poglej več »

Infinitezimala

Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.

Novo!!: Arhimed in Infinitezimala · Poglej več »

Infinitezimalni račun

Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.

Novo!!: Arhimed in Infinitezimalni račun · Poglej več »

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Novo!!: Arhimed in Integral · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2005 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Arhimed in Italija · Poglej več »

Izidor iz Mileta

Izidor iz Mileta (Isídoros hó Milésios), poznoantični arhitekt, fizik in matematik, * 442, Milet, † 537.

Novo!!: Arhimed in Izidor iz Mileta · Poglej več »

Izrek

Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.

Novo!!: Arhimed in Izrek · Poglej več »

Izum

Izúm ali iznájdba je predmet, postopek ali tehnika, ki pomeni novost in je delo človeškega uma.

Novo!!: Arhimed in Izum · Poglej več »

Izumitelj

Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.

Novo!!: Arhimed in Izumitelj · Poglej več »

Kalifornija

Kalifórnija (angleško California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.

Novo!!: Arhimed in Kalifornija · Poglej več »

Katapult (orožje)

Katapult je vzvojni metalni stroj, ki se je uporabljal v antiki in srednjem veku.

Novo!!: Arhimed in Katapult (orožje) · Poglej več »

Knjiga lem

Propositio I v ''Liber Assumptorum'' (1661) Prva stran ''Knjige lem'' (''Book of Lemmas''), angleškega prevoda v ''The Works of Archimedes'' (1897). Knjiga lem je matematično delo, ki ga je Tabit ibn Kora pripisoval Arhimedu, čeprav je avtorstvo knjige vprašljivo.

Novo!!: Arhimed in Knjiga lem · Poglej več »

Kombinatorika

rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.

Novo!!: Arhimed in Kombinatorika · Poglej več »

Konon

Konon (Kónon), starogrški matematik in astronom, * okoli 280 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 220 pr. n. št., po vsej verjetnosti Aleksandrija, Ptolemejski Egipt.

Novo!!: Arhimed in Konon · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Novo!!: Arhimed in Konstantinopel · Poglej več »

Kost

Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.

Novo!!: Arhimed in Kost · Poglej več »

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω. Kotna hitrost meri zasuk pri vrtenju v časovni enoti in je tako premo sorazmerna s frekvenco ν, ki meri število obratov v časovni enoti.

Novo!!: Arhimed in Kotna hitrost · Poglej več »

Krožnica

izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.

Novo!!: Arhimed in Krožnica · Poglej več »

Krog

Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od sredošča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.

Novo!!: Arhimed in Krog · Poglej več »

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Novo!!: Arhimed in Krogla · Poglej več »

Kvadrat (geometrija)

Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.

Novo!!: Arhimed in Kvadrat (geometrija) · Poglej več »

Kvadratni koren števila 3

Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.

Novo!!: Arhimed in Kvadratni koren števila 3 · Poglej več »

Kvadratno število

Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki ga lahko zapišemo kot kvadrat drugega celega števila.

Novo!!: Arhimed in Kvadratno število · Poglej več »

Kvadratura parabole

Odsek parabole Kvadratura parabole (grško: Tetragonismós parabolís) je razprava o geometriji starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz, napisana v 3.

Novo!!: Arhimed in Kvadratura parabole · Poglej več »

Kvestor

Kvestor (lat. quaestor; uradnik), je naziv za državnega uradnika.

Novo!!: Arhimed in Kvestor · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Arhimed in Latinščina · Poglej več »

Leča (optika)

Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.

Novo!!: Arhimed in Leča (optika) · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: Arhimed in Leto · Poglej več »

Lipnica, Avstrija

Lipnica (nemško Leibnitz) je manjše mesto in okrožno središče na Štajerskem v južni Avstriji.

Novo!!: Arhimed in Lipnica, Avstrija · Poglej več »

Logaritem

Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.

Novo!!: Arhimed in Logaritem · Poglej več »

Lom svetlobe

lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.

Novo!!: Arhimed in Lom svetlobe · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Arhimed in Luna · Poglej več »

Lunini kraterji

plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.

Novo!!: Arhimed in Lunini kraterji · Poglej več »

Magna Graecia

Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.

Novo!!: Arhimed in Magna Graecia · Poglej več »

Mark Tulij Cicero

Mark Tulij Cicero (Marcus Tullius Cicero, latinsko), rimski državnik, pravnik, politični teoretik in filozof, * 3. januar, 106 pr. n. št., Arpinum, Italija, † 7. december 43 pr. n. št., Formia, Italija.

Novo!!: Arhimed in Mark Tulij Cicero · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Arhimed in Masa · Poglej več »

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Novo!!: Arhimed in Matematična analiza · Poglej več »

Matematična konstanta

Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.

Novo!!: Arhimed in Matematična konstanta · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Arhimed in Matematika · Poglej več »

Mehanik

Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.

Novo!!: Arhimed in Mehanik · Poglej več »

Mehanizem z Antikitere

Glavni del mehanizma de Solla Pricea) Shematični prikaz mehanizma Antikiterski mehanizem (O mehanismós ton Antikithéros) je bil antični mehanični analogni računalnik (kot nasprotje sodobnemu digitalnemu računalniku).

Novo!!: Arhimed in Mehanizem z Antikitere · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Arhimed in Meritev · Poglej več »

Merjenje kroga

Merjenje kroga (Kuklou mētresis) je Arhimedova razprava, v kateri predstavlja tri svoje trditve.

Novo!!: Arhimed in Merjenje kroga · Poglej več »

Množenje

Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.

Novo!!: Arhimed in Množenje · Poglej več »

Mnogokotnik

Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.

Novo!!: Arhimed in Mnogokotnik · Poglej več »

MythBusters

MythBusters je dokumentarna oddaja, ki jo predvaja Discovery Channel.

Novo!!: Arhimed in MythBusters · Poglej več »

Nemška demokratična republika

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (ali DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.

Novo!!: Arhimed in Nemška demokratična republika · Poglej več »

Nikaragva

Republika Nikaragva je obmorska država v Srednji Ameriki.

Novo!!: Arhimed in Nikaragva · Poglej več »

O krogli in valju

Strani latinskega prevoda Arhimedove razprave ''O krogli in valju'' O krogli in valju (Perí sfaíras kaí kylíndrou) je matematična razprava starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz, napisana v dveh delih leta 225 pr.

Novo!!: Arhimed in O krogli in valju · Poglej več »

O plavajočih telesih

Arhimedovem palimpsestu'' O plavajočih telesih (grško: Perí tón epipleónton somáton) je razprava v dveh knjigah starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz (okoli 287 pr. n. št.–212 pr. n. št.). Domneva se, da je bila napisana okoli leta 250 pred n. št.

Novo!!: Arhimed in O plavajočih telesih · Poglej več »

O ravnovesju ravnin

''»Dajte mi mesto, kjer bom lahko stal, in premaknil bom Zemljo«'', kar pomeni, da se lahko z dano silo premakne kakršno koli težo. O ravnovesju ravnin (Perí epipédon isorropión) je razprava starogrškega učenjaka Arhimeda, napisana v dveh delih.

Novo!!: Arhimed in O ravnovesju ravnin · Poglej več »

O spiralah

Arhimedova spirala s tremi zasuki po 360° O spiralah (Perí elíkon) je razprava starogrškega učenjaka Arhimeda, napisana leta 225 pr.

Novo!!: Arhimed in O spiralah · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Arhimed in Osončje · Poglej več »

Palimpsest

Biblije, je palimpsest Palimpsest je stran rokopisa, bodisi iz zvitka ali knjige, s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis.

Novo!!: Arhimed in Palimpsest · Poglej več »

Papos Aleksandrijski

Papos (grško: Páppos hó Aleksandreŭs), grški matematik, geometer in filozof, * okoli 290, Aleksandrija, † okoli 350, Aleksandrija.

Novo!!: Arhimed in Papos Aleksandrijski · Poglej več »

Parabola

Parabola Parábola je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).

Novo!!: Arhimed in Parabola · Poglej več »

Paraboloid

Rotacijski (krožni) paraboloid Hiperbolični paraboloid Paraboloid je kvadrična ploskev ali ploskev drugega reda.

Novo!!: Arhimed in Paraboloid · Poglej več »

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa (parallagé - sprememba) je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Novo!!: Arhimed in Paralaksa · Poglej več »

Paralelogram

Paralelogram Paralelográm (parāllelos - vzporeden +: grammē - črta) je geometrijski lik, ki ima obe nasprotni stranici enako dolgi, oziroma skladni.

Novo!!: Arhimed in Paralelogram · Poglej več »

Parnik

Model parnika v prerezu Parnik je ladja, katere vijak ali vodno kolo poganja parni stroj.

Novo!!: Arhimed in Parnik · Poglej več »

Pellova enačba

Pellova enačba za ''n''.

Novo!!: Arhimed in Pellova enačba · Poglej več »

Pergament

Zapis na pergamentu Pergament je podlaga za pisanje, ki so jo v preteklosti pridobivali iz nebarvanih oguljenih živalskih kož.

Novo!!: Arhimed in Pergament · Poglej več »

Peripatetiki

Peripatétiki (peripatetikós) se v zgodovini imenujejo pripadniki Aristotelove šole.

Novo!!: Arhimed in Peripatetiki · Poglej več »

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Novo!!: Arhimed in Pi · Poglej več »

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitagora (tudi Pitagoras) (Pitagóras), starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Novo!!: Arhimed in Pitagora · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Arhimed in Planet · Poglej več »

Plutarh

Plutarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.

Novo!!: Arhimed in Plutarh · Poglej več »

Poštna znamka

Prva poštna znamka, poimenovana »Črni peni« Poštna znamka je potiskan kos papirja z označeno nazivno vrednostjo, državo in poštno upravo, ki jo je izdala.

Novo!!: Arhimed in Poštna znamka · Poglej več »

Požiralnik

Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) ima kratek sredinski potek v vratnem predelu, nato vstopi skozi zgornjo odprtino v prsno votlino.

Novo!!: Arhimed in Požiralnik · Poglej več »

Polarni koordinatni sistem

Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.

Novo!!: Arhimed in Polarni koordinatni sistem · Poglej več »

Potenciranje

Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.

Novo!!: Arhimed in Potenciranje · Poglej več »

Pravilni mnogokotnik

Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.

Novo!!: Arhimed in Pravilni mnogokotnik · Poglej več »

Pravokotnost

pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.

Novo!!: Arhimed in Pravokotnost · Poglej več »

Premica

Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Novo!!: Arhimed in Premica · Poglej več »

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Novo!!: Arhimed in Premog · Poglej več »

Puščica (izstrelek)

Tradicionalna puščica za streljanje v tarčo (zgoraj) in replika srednjeveške bojne puščice (spodaj) Puščica je izstrelek, narejen iz dolge, tanke palice s priostreno konico in peresi, pritrjenimi na zadnjem delu, namenjen streljanju z lokom.

Novo!!: Arhimed in Puščica (izstrelek) · Poglej več »

Radian

π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.

Novo!!: Arhimed in Radian · Poglej več »

Razmerje

Razmérje v matematiki pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.

Novo!!: Arhimed in Razmerje · Poglej več »

René Descartes

Rene Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 1. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Arhimed in René Descartes · Poglej več »

Renesansa

Mestna hiša v Poznanu (Poljska) Leonardo da Vinci, Dama s hermelinom, Czartoryski Museum, Krakov Renesánsa (iz francoščine, renaissance, »ponovno rojstvo«) je bilo pomembno kulturno gibanje, ki je v povojih sodobne evropske zgodovine postavilo temelje znanstveni revoluciji in preobrazilo umetnost.

Novo!!: Arhimed in Renesansa · Poglej več »

Rentgenski žarki

Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 10 in 0,01 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).

Novo!!: Arhimed in Rentgenski žarki · Poglej več »

Rimska republika

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.

Novo!!: Arhimed in Rimska republika · Poglej več »

Samos

Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.

Novo!!: Arhimed in Samos · Poglej več »

San Francisco

Satelitski posnetek San Francisca in severnega dela okrožja San Mateo San Francisco (izvirno) je četrto največje mesto v Kaliforniji; hkrati je tudi okrožje.

Novo!!: Arhimed in San Francisco · Poglej več »

San Marino

Republika San Marino (italijansko: Repubblica di San Marino), je ena od najmanjših držav na svetu.

Novo!!: Arhimed in San Marino · Poglej več »

Sedemkotnik

Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos S_.

Novo!!: Arhimed in Sedemkotnik · Poglej več »

Sicilija

Apeninskem polotoku Sicílija (italijansko in sicilsko Sicilia) je s 25.700 km² največji ter s 5,1 milijona prebivalcev najbolj naseljen otok v Sredozemskem morju.

Novo!!: Arhimed in Sicilija · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Arhimed in Sila · Poglej več »

Sirakuze

Sirakuze (italijansko Siracusa, sicilijansko Sarausa/ Seragusa, latinsko Syrācūsae, starogrško Συράκουσαι, Syrakousai, srednjeveško grško Συρακοῦσαι) je zgodovinsko mesto na Siciliji, glavnem mestu pokrajine Siracusa.

Novo!!: Arhimed in Sirakuze · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Arhimed in Sonce · Poglej več »

Srebro

Srebró (latinsko argentum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ag in atomsko število 47.

Novo!!: Arhimed in Srebro · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srédnji vék je zgodovinsko obdobje, ki se je pričelo leta 476 z razpadom Zahodnega rimskega cesarstva (konec starega veka) in se končalo leta 1492 z odkritjem Amerike.

Novo!!: Arhimed in Srednji vek · Poglej več »

Stadij

Stádij (latinsko stadium) je bila rimska mera za dolžino, enaka 625 čevljem oziroma 185,25 m. Enoto so poznali in uporabljali tudi stari Grki.

Novo!!: Arhimed in Stadij · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike s središčem ob spodnjem toku reke Nil na ozemlju sedanjega Egipta.

Novo!!: Arhimed in Stari Egipt · Poglej več »

Statika

Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.

Novo!!: Arhimed in Statika · Poglej več »

Stisljivost

Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.

Novo!!: Arhimed in Stisljivost · Poglej več »

Stožec

Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.

Novo!!: Arhimed in Stožec · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Arhimed in Svetlobno leto · Poglej več »

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Novo!!: Arhimed in Tabit ibn Kora · Poglej več »

Tales

Tales (Thalés hó Milésios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 635 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 543 pr. n. št.

Novo!!: Arhimed in Tales · Poglej več »

Tangram

Značilna figura v tangramu Tangram (kitajsko 七巧板) je igra sestavljanka, ki vsebuje sedem delov, ki so pravzaprav osnovni geometrijski liki.

Novo!!: Arhimed in Tangram · Poglej več »

Težišče

Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.

Novo!!: Arhimed in Težišče · Poglej več »

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Novo!!: Arhimed in Težni pospešek · Poglej več »

Tehnika

zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.

Novo!!: Arhimed in Tehnika · Poglej več »

Tehnološki inštitut Massachusettsa

Logotip MIT 212px Tehnološki inštitut Massachusettsa (kratica MIT, izgovarjava em-aj-ti) je raziskovalna ustanova in univerza v Cambridgeu, Massachusetts, neposredno prek reke Charles River v mestnem predelu Back Bay.

Novo!!: Arhimed in Tehnološki inštitut Massachusettsa · Poglej več »

Teon II.

Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.

Novo!!: Arhimed in Teon II. · Poglej več »

The New York Times

Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.

Novo!!: Arhimed in The New York Times · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Arhimed in Tir · Poglej več »

Točka (geometrija)

Točka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Novo!!: Arhimed in Točka (geometrija) · Poglej več »

Trikotnik

Trikotnik Trikótnik je eden osnovnih geometrijskih likov.

Novo!!: Arhimed in Trikotnik · Poglej več »

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Novo!!: Arhimed in Udarni krater · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Novo!!: Arhimed in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Univerza Columbia

Univerza Columbia je ameriška zasebna univerza s sedežem v New Yorku, New York, ZDA.

Novo!!: Arhimed in Univerza Columbia · Poglej več »

Univerza v Cambridgeu

Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.

Novo!!: Arhimed in Univerza v Cambridgeu · Poglej več »

Veliko število

Vélika števíla so števila, ki so velika v primerjavi s števili iz vsakdanjega življenja.

Novo!!: Arhimed in Veliko število · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Arhimed in Vesolje · Poglej več »

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Novo!!: Arhimed in Vrsta (matematika) · Poglej več »

Vzgon

sličica Vzgòn je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini.

Novo!!: Arhimed in Vzgon · Poglej več »

Vzvod

vzvod: dim.: 250x150x835 mm po navodilih g. L. Andréeja, tedanjega profesorja fizike na idrijski realki, izdelal šolski sluga M. Kos narejeno v šol. l. 1913/14 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija vzvod iz kataloga http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Vzvòd je orodje, oziroma preprosti stroj, s katerim lahko povečamo silo, s katero delujemo na neko telo.

Novo!!: Arhimed in Vzvod · Poglej več »

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a0 prvi, en element a1 drugi, en element a3 itd.

Novo!!: Arhimed in Zaporedje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Arhimed in Zemlja · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Au (iz Egipčanske besede aurum) in atomsko število 79.

Novo!!: Arhimed in Zlato · Poglej več »

Zrcaljenje

Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav.

Novo!!: Arhimed in Zrcaljenje · Poglej več »

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Novo!!: Arhimed in Zrcalo · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Arhimed in Zvezda · Poglej več »

212 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: Arhimed in 212 pr. n. št. · Poglej več »

287 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. - 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. Leta: 292 pr. n. št. 291 pr. n. št. 290 pr. n. št. 289 pr. n. št. 288 pr. n. št. - 287 pr.

Novo!!: Arhimed in 287 pr. n. št. · Poglej več »

Preusmerja sem:

Arhimedes.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »