Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Izrek

Index Izrek

Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.

Kazalo

  1. 54 odnosi: Abel-Ruffinijev izrek, Abu Nasr Mansur, Aksiom, Andrew John Wiles, Bertrandova domneva, Carl Friedrich Gauss, Carl Ludwig Siegel, Catalanova domneva, Egipčani, Ekonomija, Enačba, Evklid, Fermatov veliki izrek, Fizika, Formula, Freeman John Dyson, Gaussova lema, Grščina, Hipoteza, Isaac Barrow, Izjavna forma, Izrek štirih barv, Izrek o gibalni količini, Jacques Salomon Hadamard, James Gregory, Karl Weierstrass, Klaus Friedrich Roth, Lema, Lindemann-Weierstrassov izrek, Logika, Matematični dokaz, Matematika, Načelo, Nerešeni matematični problemi, Niels Henrik Abel, Osnovni izrek algebre, Osnovni izrek aritmetike, Osnovni izrek infinitezimalnega računa, Pitagora, Pitagorov izrek, Poincaréjeva domneva, Praštevilski izrek, Resnica, Riemannova domneva, Seznam, Seznam latinskih izrekov, Sinusni izrek, Sklep, Stavek, Tales, ... Razširi indeks (4 več) »

  2. Izjave
  3. Koncepti v logiki
  4. Logična posledica
  5. Matematični dokazi
  6. Matematično izrazoslovje

Abel-Ruffinijev izrek

Abel-Ruffinijev izrèk je v matematiki izrek po katerem ne obstaja splošna rešitev polinomske enačbe pete stopnje ali več v radikalih.

Poglej Izrek in Abel-Ruffinijev izrek

Abu Nasr Mansur

Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.

Poglej Izrek in Abu Nasr Mansur

Aksiom

Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.

Poglej Izrek in Aksiom

Andrew John Wiles

Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.

Poglej Izrek in Andrew John Wiles

Bertrandova domneva

Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.

Poglej Izrek in Bertrandova domneva

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Izrek in Carl Friedrich Gauss

Carl Ludwig Siegel

Carl Ludwig Siegel, nemški matematik, * 31. december 1896, Berlin, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 4. april 1981, Göttingen, Zvezna republika Nemčija (sedaj Nemčija).

Poglej Izrek in Carl Ludwig Siegel

Catalanova domneva

Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.

Poglej Izrek in Catalanova domneva

Egipčani

Egipčani je naziv za domače egipčansko prebivalstvo.

Poglej Izrek in Egipčani

Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.

Poglej Izrek in Ekonomija

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Poglej Izrek in Enačba

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Poglej Izrek in Evklid

Fermatov veliki izrek

Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.

Poglej Izrek in Fermatov veliki izrek

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Izrek in Fizika

Formula

Fórmula je kratek simboličen zapis, ki se uporablja v matematiki, naravoslovju in tehniki ter kemiji za opis odnosov med količinami.

Poglej Izrek in Formula

Freeman John Dyson

Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Izrek in Freeman John Dyson

Gaussova lema

Gaussova lema lahko pomeni katerokoli izmed več lem, ki so poimenovane po Carlu Friedrichu Gaussu.

Poglej Izrek in Gaussova lema

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Izrek in Grščina

Hipoteza

Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.

Poglej Izrek in Hipoteza

Isaac Barrow

Isaac Barrow, angleški klasični učenjak, matematik in teolog, * 1630, London, Anglija, † 4. maj 1677, London.

Poglej Izrek in Isaac Barrow

Izjavna forma

Izjávna fórma je v matematiki izjava, kjer kakšno vrednost ali objekt nadomestimo s spremenljivko.

Poglej Izrek in Izjavna forma

Izrek štirih barv

Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.

Poglej Izrek in Izrek štirih barv

Izrek o gibalni količini

Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.

Poglej Izrek in Izrek o gibalni količini

Jacques Salomon Hadamard

Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.

Poglej Izrek in Jacques Salomon Hadamard

James Gregory

James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.

Poglej Izrek in James Gregory

Karl Weierstrass

Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.

Poglej Izrek in Karl Weierstrass

Klaus Friedrich Roth

Klaus Friedrich Roth, britanski matematik, * 29. oktober 1925, Breslau, Šlezija, Weimarska republika (sedaj Vroclav, Poljska), † 10. november 2015, Inverness, Škotska, Združeno kraljestvo.

Poglej Izrek in Klaus Friedrich Roth

Lema

V lingvistiki ima lema dve različni interpretaciji.

Poglej Izrek in Lema

Lindemann-Weierstrassov izrek

Lindemann-Weierstrassov izrek je izrek v matematiki, ki je zelo uporaben pri ugotavljanju transcendentnosti števil.

Poglej Izrek in Lindemann-Weierstrassov izrek

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Poglej Izrek in Logika

Matematični dokaz

language.

Poglej Izrek in Matematični dokaz

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Izrek in Matematika

Načelo

Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.

Poglej Izrek in Načelo

Nerešeni matematični problemi

Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.

Poglej Izrek in Nerešeni matematični problemi

Niels Henrik Abel

Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.

Poglej Izrek in Niels Henrik Abel

Osnovni izrek algebre

Osnóvni izrèk algébre (tudi osnóvni izrèk álgébre in Gaussov izrek), ki se danes za veliko matematikov imenuje napačno, pravi, da ima vsak nekonstanten polinom ene spremenljivke stopnje n s kompleksnimi koeficienti vsaj eno kompleksno ničlo, oziroma natančneje, ima natanko n kompleksnih ničel, pri čemer k-kratne ničle štejemo k-krat.

Poglej Izrek in Osnovni izrek algebre

Osnovni izrek aritmetike

Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.

Poglej Izrek in Osnovni izrek aritmetike

Osnovni izrek infinitezimalnega računa

Osnovni izrek infinitezimalnega računa (tudi osnovni izrek matematične analize) podaja povezavo med odvodom, nedoločenim integralom in določenim integralom.

Poglej Izrek in Osnovni izrek infinitezimalnega računa

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Izrek in Pitagora

Pitagorov izrek

Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.

Poglej Izrek in Pitagorov izrek

Poincaréjeva domneva

Poincaréjeva domneva je v matematiki izrek o karakterizaciji trirazsežne sfere (3-sfere), hipersfere, ki omejuje enotsko sfero v štirirazsežnem prostoru.

Poglej Izrek in Poincaréjeva domneva

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Poglej Izrek in Praštevilski izrek

Resnica

Resnica je filozofski pojem, ki po eni od definicij pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo.

Poglej Izrek in Resnica

Riemannova domneva

točkah \Im (s).

Poglej Izrek in Riemannova domneva

Seznam

Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.

Poglej Izrek in Seznam

Seznam latinskih izrekov

To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.

Poglej Izrek in Seznam latinskih izrekov

Sinusni izrek

Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.

Poglej Izrek in Sinusni izrek

Sklep

Tečajast sklep komolca Sklep je zveza med kostmi pri organizmih, ki imajo skelet.

Poglej Izrek in Sklep

Stavek

Stavek je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka.

Poglej Izrek in Stavek

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Poglej Izrek in Tales

Talesov izrek

Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.

Poglej Izrek in Talesov izrek

Teorija

Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.

Poglej Izrek in Teorija

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Poglej Izrek in Teorija števil

Zornova lema

Zornova lema (tudi Kuratowski-Zornova lema) je izrek v teoriji množic.

Poglej Izrek in Zornova lema

Glej tudi

Izjave

Koncepti v logiki

Logična posledica

Matematični dokazi

Matematično izrazoslovje

Prav tako znan kot Matematični izrek, Teorem.

, Talesov izrek, Teorija, Teorija števil, Zornova lema.