Kazalo
54 odnosi: Abel-Ruffinijev izrek, Abu Nasr Mansur, Aksiom, Andrew John Wiles, Bertrandova domneva, Carl Friedrich Gauss, Carl Ludwig Siegel, Catalanova domneva, Egipčani, Ekonomija, Enačba, Evklid, Fermatov veliki izrek, Fizika, Formula, Freeman John Dyson, Gaussova lema, Grščina, Hipoteza, Isaac Barrow, Izjavna forma, Izrek štirih barv, Izrek o gibalni količini, Jacques Salomon Hadamard, James Gregory, Karl Weierstrass, Klaus Friedrich Roth, Lema, Lindemann-Weierstrassov izrek, Logika, Matematični dokaz, Matematika, Načelo, Nerešeni matematični problemi, Niels Henrik Abel, Osnovni izrek algebre, Osnovni izrek aritmetike, Osnovni izrek infinitezimalnega računa, Pitagora, Pitagorov izrek, Poincaréjeva domneva, Praštevilski izrek, Resnica, Riemannova domneva, Seznam, Seznam latinskih izrekov, Sinusni izrek, Sklep, Stavek, Tales, ... Razširi indeks (4 več) »
- Izjave
- Koncepti v logiki
- Logična posledica
- Matematični dokazi
- Matematično izrazoslovje
Abel-Ruffinijev izrek
Abel-Ruffinijev izrèk je v matematiki izrek po katerem ne obstaja splošna rešitev polinomske enačbe pete stopnje ali več v radikalih.
Poglej Izrek in Abel-Ruffinijev izrek
Abu Nasr Mansur
Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.
Poglej Izrek in Abu Nasr Mansur
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Poglej Izrek in Aksiom
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Poglej Izrek in Andrew John Wiles
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Poglej Izrek in Bertrandova domneva
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Izrek in Carl Friedrich Gauss
Carl Ludwig Siegel
Carl Ludwig Siegel, nemški matematik, * 31. december 1896, Berlin, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 4. april 1981, Göttingen, Zvezna republika Nemčija (sedaj Nemčija).
Poglej Izrek in Carl Ludwig Siegel
Catalanova domneva
Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.
Poglej Izrek in Catalanova domneva
Egipčani
Egipčani je naziv za domače egipčansko prebivalstvo.
Poglej Izrek in Egipčani
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Izrek in Ekonomija
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Izrek in Enačba
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Izrek in Evklid
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Izrek in Fermatov veliki izrek
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Izrek in Fizika
Formula
Fórmula je kratek simboličen zapis, ki se uporablja v matematiki, naravoslovju in tehniki ter kemiji za opis odnosov med količinami.
Poglej Izrek in Formula
Freeman John Dyson
Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Izrek in Freeman John Dyson
Gaussova lema
Gaussova lema lahko pomeni katerokoli izmed več lem, ki so poimenovane po Carlu Friedrichu Gaussu.
Poglej Izrek in Gaussova lema
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Izrek in Grščina
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Izrek in Hipoteza
Isaac Barrow
Isaac Barrow, angleški klasični učenjak, matematik in teolog, * 1630, London, Anglija, † 4. maj 1677, London.
Poglej Izrek in Isaac Barrow
Izjavna forma
Izjávna fórma je v matematiki izjava, kjer kakšno vrednost ali objekt nadomestimo s spremenljivko.
Poglej Izrek in Izjavna forma
Izrek štirih barv
Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.
Poglej Izrek in Izrek štirih barv
Izrek o gibalni količini
Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.
Poglej Izrek in Izrek o gibalni količini
Jacques Salomon Hadamard
Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.
Poglej Izrek in Jacques Salomon Hadamard
James Gregory
James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.
Poglej Izrek in James Gregory
Karl Weierstrass
Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.
Poglej Izrek in Karl Weierstrass
Klaus Friedrich Roth
Klaus Friedrich Roth, britanski matematik, * 29. oktober 1925, Breslau, Šlezija, Weimarska republika (sedaj Vroclav, Poljska), † 10. november 2015, Inverness, Škotska, Združeno kraljestvo.
Poglej Izrek in Klaus Friedrich Roth
Lema
V lingvistiki ima lema dve različni interpretaciji.
Poglej Izrek in Lema
Lindemann-Weierstrassov izrek
Lindemann-Weierstrassov izrek je izrek v matematiki, ki je zelo uporaben pri ugotavljanju transcendentnosti števil.
Poglej Izrek in Lindemann-Weierstrassov izrek
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Izrek in Logika
Matematični dokaz
language.
Poglej Izrek in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Izrek in Matematika
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Poglej Izrek in Načelo
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Izrek in Nerešeni matematični problemi
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Poglej Izrek in Niels Henrik Abel
Osnovni izrek algebre
Osnóvni izrèk algébre (tudi osnóvni izrèk álgébre in Gaussov izrek), ki se danes za veliko matematikov imenuje napačno, pravi, da ima vsak nekonstanten polinom ene spremenljivke stopnje n s kompleksnimi koeficienti vsaj eno kompleksno ničlo, oziroma natančneje, ima natanko n kompleksnih ničel, pri čemer k-kratne ničle štejemo k-krat.
Poglej Izrek in Osnovni izrek algebre
Osnovni izrek aritmetike
Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.
Poglej Izrek in Osnovni izrek aritmetike
Osnovni izrek infinitezimalnega računa
Osnovni izrek infinitezimalnega računa (tudi osnovni izrek matematične analize) podaja povezavo med odvodom, nedoločenim integralom in določenim integralom.
Poglej Izrek in Osnovni izrek infinitezimalnega računa
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Izrek in Pitagora
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Poglej Izrek in Pitagorov izrek
Poincaréjeva domneva
Poincaréjeva domneva je v matematiki izrek o karakterizaciji trirazsežne sfere (3-sfere), hipersfere, ki omejuje enotsko sfero v štirirazsežnem prostoru.
Poglej Izrek in Poincaréjeva domneva
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Izrek in Praštevilski izrek
Resnica
Resnica je filozofski pojem, ki po eni od definicij pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo.
Poglej Izrek in Resnica
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Izrek in Riemannova domneva
Seznam
Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.
Poglej Izrek in Seznam
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Poglej Izrek in Seznam latinskih izrekov
Sinusni izrek
Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.
Poglej Izrek in Sinusni izrek
Sklep
Tečajast sklep komolca Sklep je zveza med kostmi pri organizmih, ki imajo skelet.
Poglej Izrek in Sklep
Stavek
Stavek je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka.
Poglej Izrek in Stavek
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Poglej Izrek in Tales
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Poglej Izrek in Talesov izrek
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Izrek in Teorija
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Izrek in Teorija števil
Zornova lema
Zornova lema (tudi Kuratowski-Zornova lema) je izrek v teoriji množic.
Poglej Izrek in Zornova lema
Glej tudi
Izjave
Koncepti v logiki
Logična posledica
Matematični dokazi
Matematično izrazoslovje
Prav tako znan kot Matematični izrek, Teorem.