Kazalo
76 odnosi: Abecedni seznam prevodov latinskih izrekov, Abel-Ruffinijev izrek, Aksiom, Aksiom o vzporednici, Arhimed, Augustin Louis Cauchy, Čapajev in praznota, Čista matematika, Bernard Bolzano, Bibliografija, Brahmaguptov izrek, Brez škode za splošnost, Brouwerjev izrek o negibni točki, Buckinghamov izrek π, Carnotov izrek (termodinamika), Catalanova domneva, Donald Davidson, Egipčanska književnost, Enakokotni mnogokotnik, Erdős-Kacev izrek, Eulerjev izrek o poliedrih, Evklid-Eulerjev izrek, Fermatov veliki izrek, George Green, Gustav Robert Kirchhoff, Hans Carl Friedrich von Mangoldt, Helmholtzev razstavitveni izrek, Imre Lakatos, Izjavna forma, Izrek štirih barv, Izrek o povprečni vrednosti, Izrek sedmih krožnic, Izrek vzorčenja, Karl Weierstrass, Knjiga lem, Kurt Gödel, Lindemann-Weierstrassov izrek, Mary Lucy Cartwright, Matematični dokaz, Matematika, Metoda izčrpavanja, Mihajlo Kravčuk, Nasir at-Tusi, Newtonov izrek, Oinopid, Osnovni izrek aritmetike, Paul Erdős, Paul Guldin, Philippe de La Hire, Pitagorov izrek, ... Razširi indeks (26 več) »
Abecedni seznam prevodov latinskih izrekov
Ta stran vsebuje prevode pogostih latinskih izrekov urejene po abecedi.
Poglej Izrek in Abecedni seznam prevodov latinskih izrekov
Abel-Ruffinijev izrek
Abel-Ruffinijev izrèk je v matematiki izrek po katerem ne obstaja splošna rešitev polinomske enačbe pete stopnje ali več v radikalih.
Poglej Izrek in Abel-Ruffinijev izrek
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Poglej Izrek in Aksiom
Aksiom o vzporednici
Aksióm o vzporédnici (tudi postulát o vzporédnici in izrek o vzporednicah) je eden od temeljnih aksiomov evklidske geometrije.
Poglej Izrek in Aksiom o vzporednici
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Izrek in Arhimed
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Izrek in Augustin Louis Cauchy
Čapajev in praznota
Čapajev in praznota (rusko Чапаев и Пустота) je roman ruskega pisatelja Viktorja Pelevina, prvič objavljen leta 1996.
Poglej Izrek in Čapajev in praznota
Čista matematika
teoriji grup. To se lahko stori brez osredotočenja na temeljne aplikacije konceptov v fizikalnem svetu. Čista matematika je znanost matematičnih konceptov, ki so neodvisni od česarkoli izven matematike.
Poglej Izrek in Čista matematika
Bernard Bolzano
Bernard Bolzano (Bernhard, Bernardus Placidus Johann Nepomuk), češko-nemški matematik, filozof, teolog in logik, * 5. oktober 1781, Praga, † 18. december 1848, Praga.
Poglej Izrek in Bernard Bolzano
Bibliografija
Bibliografija (grško biblio /biblios/ v pomenu knjiga in graphos, pisati, risati) je urejen seznam tiskanih del.
Poglej Izrek in Bibliografija
Brahmaguptov izrek
Brahmaguptov izrek Brahmaguptov izrék je izrek v ravninski geometriji imenovan po Brahmagupti.
Poglej Izrek in Brahmaguptov izrek
Brez škode za splošnost
Brez škode za splošnost (pogosto skrajšano na BŠS; tudi brez izgube splošnosti) je izraz, ki se pogosto uporablja v matematiki.
Poglej Izrek in Brez škode za splošnost
Brouwerjev izrek o negibni točki
Brouwerjev izrek o negibni točki, imenovan po nizozemskem matematiku L. E. J. Brouwerju, je matematični izrek, ki trdi, da ima vsaka zvezna funkcija f z zaprte enotske sfere B n nase negibno točko; tj.
Poglej Izrek in Brouwerjev izrek o negibni točki
Buckinghamov izrek π
Buckinghamov izrek π je osnovni izrek iz teorije podobnosti in razsežnostne analize.
Poglej Izrek in Buckinghamov izrek π
Carnotov izrek (termodinamika)
Carnotov izrek (tudi Carnotovo pravilo) podaja načelo izkoristka idealnega toplotnega oziroma hladilnega stroja.
Poglej Izrek in Carnotov izrek (termodinamika)
Catalanova domneva
Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.
Poglej Izrek in Catalanova domneva
Donald Davidson
Donald Herbert Davidson, ameriški filozof, * 6. marec 1917, Springfield, Massachusetts, ZDA, † 30. avgust 2003, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Izrek in Donald Davidson
Egipčanska književnost
Sončno kolo iz Knjige mrtvih, ki jo je napisal egipčanski pisec Ani Egipčanska književnost je nastala v obdobju Starega Egipta (okoli leta 3000 pr. n. št.) in se razvijala do prihoda Aleksandra Velikega (332 pr. n. št.), ko je postala sestvani del henelistične kulture.
Poglej Izrek in Egipčanska književnost
Enakokotni mnogokotnik
kvadrat) je edini enakokotni štirikotnik z notranjim kotom \alpha.
Poglej Izrek in Enakokotni mnogokotnik
Erdős-Kacev izrek
Erdős-Kacev izrek v teoriji števil, znan tudi kot osnovni izrek verjetnostne teorije števil, je izrek, ki pravi, da, če je \omega(n)\, število različnih prafaktorjev števila n\,, potem je prosto rečeno verjetnostna porazdelitev: standardna normalna porazdelitev.
Poglej Izrek in Erdős-Kacev izrek
Eulerjev izrek o poliedrih
Eulerjev izrek o poliedrih (ali Eulerjeva poliedrska formula) je v geometriji izrek, ki povezuje število oglišč, robov in stranskih ploskev konveksnih poliedrov, topološko enakovrednih sferi: kjer je.
Poglej Izrek in Eulerjev izrek o poliedrih
Evklid-Eulerjev izrek
Evklid-Eulerjev izrek je v matematiki izrek, ki povezuje popolna števila z Mersennovimi praštevili.
Poglej Izrek in Evklid-Eulerjev izrek
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Izrek in Fermatov veliki izrek
George Green
George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.
Poglej Izrek in George Green
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Izrek in Gustav Robert Kirchhoff
Hans Carl Friedrich von Mangoldt
Hans Carl Friedrich von Mangoldt, nemški matematik, * 18. maj 1854, Weimar, Turingija, Nemčija, † 27. oktober 1925, Gdansk, Poljska.
Poglej Izrek in Hans Carl Friedrich von Mangoldt
Helmholtzev razstavitveni izrek
Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).
Poglej Izrek in Helmholtzev razstavitveni izrek
Imre Lakatos
Imre Lakatos, madžarski filozof, * 9. december 1922, Debrecen, Madžarska, † 2. februar 1974, London, Anglija.
Poglej Izrek in Imre Lakatos
Izjavna forma
Izjávna fórma je v matematiki izjava, kjer kakšno vrednost ali objekt nadomestimo s spremenljivko.
Poglej Izrek in Izjavna forma
Izrek štirih barv
Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.
Poglej Izrek in Izrek štirih barv
Izrek o povprečni vrednosti
Za vsako funkcijo, ki je zvezna na ''a'', ''b'' in odvedljiva na (''a'', ''b''), obstaja neka točka ''c'' na odprtem intervalu (''a'', ''b''), da je ''sekanta'', ki povezuje obe končni točki intervala ''a'', ''b'', vzporedna ''tangenti'' v ''c''.
Poglej Izrek in Izrek o povprečni vrednosti
Izrek sedmih krožnic
krožnic Izrek sedmih krožnic je v ravninski geometriji izrek o posebni postavitvi sedmih krožnicah v evklidsko ravnino.
Poglej Izrek in Izrek sedmih krožnic
Izrek vzorčenja
Spekter frekvenčno navzgor omejenega signala Izrèk vzórčenja (tudi Nyquist-Shannonov izrek) je eno osnovnih načel teorije informacij in diskretne obdelave signalov.
Poglej Izrek in Izrek vzorčenja
Karl Weierstrass
Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.
Poglej Izrek in Karl Weierstrass
Knjiga lem
Propositio I v ''Liber Assumptorum'' (1661) Prva stran ''Knjige lem'' (''Book of Lemmas''), angleškega prevoda v ''The Works of Archimedes'' (1897). Knjiga lem je matematično delo, ki ga je Tabit ibn Kora pripisoval Arhimedu, čeprav je avtorstvo knjige vprašljivo.
Poglej Izrek in Knjiga lem
Kurt Gödel
Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Izrek in Kurt Gödel
Lindemann-Weierstrassov izrek
Lindemann-Weierstrassov izrek je izrek v matematiki, ki je zelo uporaben pri ugotavljanju transcendentnosti števil.
Poglej Izrek in Lindemann-Weierstrassov izrek
Mary Lucy Cartwright
Z leve: Dieter Gaier, Edward Collingwood in Mary Cartwright Dame Mary Lucy Cartwright, angleška matematičarka, * 17. december 1900, Aynho, grofija Northamptonshire, Anglija, † 3. april 1998, Cambridge, Anglija.
Poglej Izrek in Mary Lucy Cartwright
Matematični dokaz
language.
Poglej Izrek in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Izrek in Matematika
Metoda izčrpavanja
Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.
Poglej Izrek in Metoda izčrpavanja
Mihajlo Kravčuk
Mihajlo Pilipovič Kravčuk, ukrajinski matematik, 27. september 1892, Čovnici, Ruski imperij (sedaj Volinska oblast, Ukrajina), † 9. marec 1942, Kolima, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Izrek in Mihajlo Kravčuk
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.
Poglej Izrek in Nasir at-Tusi
Newtonov izrek
Grafični prikaz Newtonovega izreka Newtonov izrèk je izrek iz ravninske geometrije in pravi, da razpolovišči diagonal in središče včrtane krožnice v štirikotniku ležijo na isti premici, pri čemer leži središče včrtane krožnice med razpoloviščema diagonal.
Poglej Izrek in Newtonov izrek
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Poglej Izrek in Oinopid
Osnovni izrek aritmetike
Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.
Poglej Izrek in Osnovni izrek aritmetike
Paul Erdős
Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.
Poglej Izrek in Paul Erdős
Paul Guldin
Paul Guldin (pravo ime Habakkuk Guldin), švicarski matematik in astronom, * 12. junij 1577, Mels, Sankt Gallen, Švica, † 3. november 1643, Gradec, Avstrija.
Poglej Izrek in Paul Guldin
Philippe de La Hire
Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.
Poglej Izrek in Philippe de La Hire
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Poglej Izrek in Pitagorov izrek
Poincaréjeva domneva
Poincaréjeva domneva je v matematiki izrek o karakterizaciji trirazsežne sfere (3-sfere), hipersfere, ki omejuje enotsko sfero v štirirazsežnem prostoru.
Poglej Izrek in Poincaréjeva domneva
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Izrek in Praštevilski izrek
Problem
Problém (starogrško πρόβλημα: próblēma) je nerešena naloga ali neželen položaj.
Poglej Izrek in Problem
Projektivni prostor
Projektívni prôstor je v matematiki temeljni pojem tako v diferencialni kot tudi algebrski geometriji.
Poglej Izrek in Projektivni prostor
Prolog (programski jezik)
Prolog (kratica za Programming in Logic – logično programiranje) je deklarativen logični programski jezik.
Poglej Izrek in Prolog (programski jezik)
Protiprimer
Prótiprimér je v logiki in še posebej v njeni uporabi v matematiki in filozofiji izjema od predlaganega splošnega pravila.
Poglej Izrek in Protiprimer
Ptolemajev izrek
Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.
Poglej Izrek in Ptolemajev izrek
Roger Apéry
Roger Apéry, francoski matematik grškega rodu, * 14. november 1916, Rouen, Francija, † 18. december 1994, Caen, Francija.
Poglej Izrek in Roger Apéry
Rovaš
Rovaš Rováš je bila preklana palica z vrezi na obeh polovicah.
Poglej Izrek in Rovaš
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Izrek in Seznam filozofskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Izrek in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Poglej Izrek in Seznam latinskih izrekov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Izrek in Seznam matematičnih vsebin
Silogizem
Način sklepanja, ki ga je prvi uporabil starogrški filozof Aristotel, danes imenujemo teorija silogizmov.
Poglej Izrek in Silogizem
Smaleov paradoks
sfer navzven kaže, da so takšna zavihanja možna, kar je razvidno prek Morinove ploskve Smaleov paradoks je v diferencialni topologiji matematični paradoks, ki navaja, da je moč sfero v trirazsežnem prostoru zavihati (obrniti) navzven v razredu potopitev pri čemer lahko ta ploskev seka samo sebe, vendar pri tem v nobeni točki ploskve ne smejo nastajati pregibi.
Poglej Izrek in Smaleov paradoks
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Poglej Izrek in Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Poglej Izrek in Tales
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Poglej Izrek in Talesov izrek
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Izrek in Teorija grup
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Poglej Izrek in Teorija kategorij
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Poglej Izrek in Virialni izrek
Vladimir Ivanovič Dalj
Vladimir Ivanovič Dalj (tudi Dahl), rusko Влади́мир Ива́нович Даль), ruski leksikograf, narodopisec in jezikoslovec, * 10. november 1801, Lugansk, Jekaterinoslavska gubernija, danes Ukrajina, † 22. september 1872.
Poglej Izrek in Vladimir Ivanovič Dalj
Von Staudt-Clausenov izrek
Von Staudt-Clausenov izrek je v teoriji števil izrek o ulomljenem delu Bernoullijevih števil.
Poglej Izrek in Von Staudt-Clausenov izrek
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Izrek in Zakon velikih števil
Zornova lema
Zornova lema (tudi Kuratowski-Zornova lema) je izrek v teoriji množic.
Poglej Izrek in Zornova lema
163 (število)
163 (stó tríinšéstdeset) je naravno število, za katerega velja 163.
Poglej Izrek in 163 (število)
Prav tako znan kot Matematični izrek, Teorem.