Kazalo
77 odnosi: Akustika, Anaksimander, Askeza, Avguštin iz Hipona, Baruch Spinoza, Danica, Delitelj, Dolžina, Dorci, Egipt, Ekvator, Elementi (Evklid), Etika, Evdem z Rodosa, Evdoks, Evklid, Fižol, Filolaj, Fizika, Geometrija, Gibanje, Glas, Glasbilo, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grčija, Grki, Had, Herezija, Hipokrat (geometer), Hipotenuza, Immanuel Kant, Interval (glasba), Italija, Johannes Kepler, Jonija, Kateta, Kolonija (geografija), Luna, Matematika, Mistik, Mistika, Načelo, Olimpijske igre, Pitagorejska trojica, Pitagorov izrek, Planet, Platon, Platonizem, Pravokotni trikotnik, Prijateljsko število, ... Razširi indeks (27 več) »
- Ezoteriki
- Rojeni v 570. letih pr. n. št.
- Umrli v 490. letih pr. n. št.
- Ustanovitelji religij
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Poglej Pitagora in Akustika
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Poglej Pitagora in Anaksimander
Askeza
Janez Krstnik pridiga pokoro Askeza (starogrško ασκησις askezis – vaja ali vadba; v množini pomeni tekmo) je vaja v krepostnem življenju in v prizadevanju za popolnost.
Poglej Pitagora in Askeza
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Pitagora in Avguštin iz Hipona
Baruch Spinoza
Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.
Poglej Pitagora in Baruch Spinoza
Danica
Danica je žensko osebno ime.
Poglej Pitagora in Danica
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej Pitagora in Delitelj
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Pitagora in Dolžina
Dorci
Dorci so bili ena od štirih večjih etničnih skupin v antični Grčiji (ostale tri skupine predstavljajo Ahajci, Eolci in Jonci).
Poglej Pitagora in Dorci
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Pitagora in Egipt
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Pitagora in Ekvator
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Pitagora in Elementi (Evklid)
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Pitagora in Etika
Evdem z Rodosa
Evdem z Rodosa, starogrški filozof in matematik, * okoli 344 pr. n. št. otok Rod, Grčija, † okoli 260 pr. n. št.
Poglej Pitagora in Evdem z Rodosa
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Pitagora in Evdoks
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Pitagora in Evklid
Fižol
Fižol (znanstveno ime Phaseolus) je domače ime za rod rastlin iz družine metuljnic (Fabaceae) in njihova velika semena, ki se uporabljajo kot hrana ali krma.
Poglej Pitagora in Fižol
Filolaj
Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.
Poglej Pitagora in Filolaj
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Pitagora in Fizika
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Pitagora in Geometrija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Pitagora in Gibanje
Glas
Glás je lahko.
Poglej Pitagora in Glas
Glasbilo
Glasbílo oziroma glásbeni instrumènt je priprava za izvajanje glasbe.
Poglej Pitagora in Glasbilo
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Pitagora in Gottfried Wilhelm Leibniz
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pitagora in Grčija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Pitagora in Grki
Had
Had (tudi hadeik ali hades) je geološki eon pred arhaikom.
Poglej Pitagora in Had
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Pitagora in Herezija
Hipokrat (geometer)
Hipokrat (tudi Hipokrates, Hippokrat, Hippokrates), starogrški geometer, filozof in astronom, * okoli 470 pr. n. št. (460, 450??, okoli 440), otok Hios (Ios, Hio, Kios, Chios, Khios), † 410 pr. n. št. (okoli 420), Atene, Grčija.
Poglej Pitagora in Hipokrat (geometer)
Hipotenuza
Hipotenúza je najdaljša stranica v pravokotnem trikotniku.
Poglej Pitagora in Hipotenuza
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Pitagora in Immanuel Kant
Interval (glasba)
Interval je razdalja med dvema tonoma oz.
Poglej Pitagora in Interval (glasba)
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Pitagora in Italija
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Pitagora in Johannes Kepler
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Poglej Pitagora in Jonija
Kateta
Katéti pravokotnega trikotnika sta stranici, ki oklepata pravi kot.
Poglej Pitagora in Kateta
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Poglej Pitagora in Kolonija (geografija)
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Pitagora in Luna
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Pitagora in Matematika
Mistik
Mistik je oseba, ki sprejema filozofijo mistike kot neposredno dojemanje verske resnice in Boga z meditativnim poglabljanjem, ki se opravlja in pripravlja z različnimi tehnikami.
Poglej Pitagora in Mistik
Mistika
Mistika ali misticizem je nauk o verskih skrivnostih, misterijih (kot sestavina religij) oziroma religiozni in filozofski nauk o dojemanju nadnaravnih resnic (z razmišljanjem, meditacijo), zlasti nauk o neposrednem doživljanju Boga − o skrivnostnem združevanju človeške duše z Bogom.
Poglej Pitagora in Mistika
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Poglej Pitagora in Načelo
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Poglej Pitagora in Olimpijske igre
Pitagorejska trojica
Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.
Poglej Pitagora in Pitagorejska trojica
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Poglej Pitagora in Pitagorov izrek
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Pitagora in Planet
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Pitagora in Platon
Platonizem
Platonizem je iluzija razlike, iluzorno razlikovanje sofistike in filozofije, ideologije in znanosti.
Poglej Pitagora in Platonizem
Pravokotni trikotnik
Pravokótni trikótnik je trikotnik, v katerem je eden izmed notranjih kotov pravi, torej meri π/2 oziroma 90°.
Poglej Pitagora in Pravokotni trikotnik
Prijateljsko število
Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu.
Poglej Pitagora in Prijateljsko število
Razmerje
Razmérje v matematiki pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.
Poglej Pitagora in Razmerje
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Pitagora in René Descartes
Samos
Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.
Poglej Pitagora in Samos
Seikilova pesem
Seikilova pesem oz.
Poglej Pitagora in Seikilova pesem
Sekta
Sékta ali ločina je druga najmanjša verska organizacija in verska skupina, ki je nastala z odcepitvijo od kake že utrjene verske skupnosti.
Poglej Pitagora in Sekta
Seznam starogrških filozofov
Seznam starogrških filozofov.
Poglej Pitagora in Seznam starogrških filozofov
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Pitagora in Sila
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Pitagora in Snov
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Pitagora in Sonce
Struna
Strúna je zvočilo v obliki žice pri vseh kordofonih (strunskih) glasbenih instrumentih.
Poglej Pitagora in Struna
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Poglej Pitagora in Tales
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Pitagora in Teologija
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Pitagora in Tir
Tomaž Akvinski
Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.
Poglej Pitagora in Tomaž Akvinski
Ton
Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Pitagora in Ton
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Pitagora in Trikotnik
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Pitagora in Ulomek
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Pitagora in Venera
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Pitagora in Vesolje
Vladar
Vladár je oseba, ki je na čelu države; po navadi prihaja iz vrst plemstva oz.
Poglej Pitagora in Vladar
Vladavina
Vladavína je tisti del družbene dejavnosti, ki upravlja državo ali skupnost (družbeno ureditev).
Poglej Pitagora in Vladavina
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Pitagora in Zemlja
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Pitagora in Zvezda
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Pitagora in Zvok
220 (število)
220 (dvó stó dvájset) je naravno število, za katerega velja 220.
Poglej Pitagora in 220 (število)
284 (število)
284 (dvésto štíriinósemdeset) je naravno število, za katero velja 284.
Poglej Pitagora in 284 (število)
6. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 9. stoletje pr. n. št. | 8. stoletje pr. n. št. | 7. stoletje pr. n. št. | 6.
Poglej Pitagora in 6. stoletje pr. n. št.
Glej tudi
Ezoteriki
Rojeni v 570. letih pr. n. št.
Umrli v 490. letih pr. n. št.
Ustanovitelji religij
Prav tako znan kot Pitagoras.