Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Pitagora

Index Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitagora (tudi Pitagoras) (Pitagóras), starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

76 odnosi: Akustika, Anaksimander, Avguštin iz Hipona, Baruch Spinoza, Danica, Delitelj, Dolžina, Egipt, Ekvator, Elementi (Evklid), Etika, Evdem z Rodosa, Evdoks, Evklid, Fižol, Filolaj, Fizika, Geometrija, Gibanje, Glasbilo, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grčija, Grki, Had, Hipokrat (geometer), Hipotenuza, Immanuel Kant, Interval (glasba), Italija, Johannes Kepler, Jonija, Kateta, Kolonija (geografija), Luna, Matematika, Mistik, Mistika, Načelo, Olimpijske igre, Pitagorejska trojica, Pitagorov izrek, Planet, Platon, Platonizem, Pravokotni trikotnik, Prijateljsko število, Razmerje, René Descartes, Samos, Seikilova pesem, ..., Sekta, Seznam starogrških filozofov, Sila, Snov, Sonce, Struna, Tales, Teologija, Tir, Tomaž Akvinski, Ton, Trikotnik, Ulomek, Venera, Vesolje, Vladar, Vladavina, Zemlja, Zvezda, Zvok, 220 (število), 284 (število), 495 pr. n. št., 529 pr. n. št., 570 pr. n. št., 6. stoletje pr. n. št.. Razširi indeks (26 več) »

Akustika

Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.

Novo!!: Pitagora in Akustika · Poglej več »

Anaksimander

Anaksimander (Anaxímandros) (tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Novo!!: Pitagora in Anaksimander · Poglej več »

Avguštin iz Hipona

Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.

Novo!!: Pitagora in Avguštin iz Hipona · Poglej več »

Baruch Spinoza

Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.

Novo!!: Pitagora in Baruch Spinoza · Poglej več »

Danica

Danica je žensko osebno ime.

Novo!!: Pitagora in Danica · Poglej več »

Delitelj

Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.

Novo!!: Pitagora in Delitelj · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Pitagora in Dolžina · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko مصر, Misr) je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Novo!!: Pitagora in Egipt · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor, (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: Pitagora in Ekvator · Poglej več »

Elementi (Evklid)

Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop. 31, 32 in 33 Elementi so temeljno delo geometrije.

Novo!!: Pitagora in Elementi (Evklid) · Poglej več »

Etika

Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.

Novo!!: Pitagora in Etika · Poglej več »

Evdem z Rodosa

Evdem z Rodosa (Eúdemos hó Ródios), starogrški filozof in matematik, * okoli 344 pr. n. št. otok Rod, Grčija, † okoli 260 pr. n. št.

Novo!!: Pitagora in Evdem z Rodosa · Poglej več »

Evdoks

Evdoks (tudi Evdoksos, Eudoks, Evdoksij, Edoxus) (Eúdoksos), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Novo!!: Pitagora in Evdoks · Poglej več »

Evklid

Evklid (tudi Evklides) (Eukleídes), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. vćasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki ga po pravici lahko imenujemo "očeta geometrije".

Novo!!: Pitagora in Evklid · Poglej več »

Fižol

Stroki navadnega fižola Fižol (znanstveno ime Phaseolus) je domače ime za rod rastlin iz družine metuljnic (Fabaceae) in njihova velika semena, ki se uporabljajo kot hrana ali krma.

Novo!!: Pitagora in Fižol · Poglej več »

Filolaj

Filolaj (Filólaos), starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Novo!!: Pitagora in Filolaj · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Pitagora in Fizika · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Novo!!: Pitagora in Geometrija · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Pitagora in Gibanje · Poglej več »

Glasbilo

Glasbílo oziroma glásbeni instrumènt je priprava za izvajanje glasbe.

Novo!!: Pitagora in Glasbilo · Poglej več »

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Novo!!: Pitagora in Gottfried Wilhelm Leibniz · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Hellas (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Pitagora in Grčija · Poglej več »

Grki

Grki Grki so narod, ki živi v Grčiji, na Cipru in kot manjšina v Albaniji in Turčiji, govorijo pa grško.

Novo!!: Pitagora in Grki · Poglej več »

Had

Rimska kopija grškega kipa Hada iz 5. stoletja pr. n. št., ki jo hrani Palazzo Altemps (Museo Nazionale Romano) v Rimu Had (tudi Pluton, Hades, Pluto, Dis) je v grški mitologiji bog podzemlja; brat Zevsa in Pozejdona.

Novo!!: Pitagora in Had · Poglej več »

Hipokrat (geometer)

Hipokrat (tudi Hipokrates, Hippokrat, Hippokrates) (Hippokrátes hó Chĩos), starogrški geometer, filozof in astronom, * okoli 470 pr. n. št. (460, 450??, okoli 440), otok Ios (Hios, Hio, Kios, Chios, Khios), † 410 pr. n. št. (okoli 420), Atene, Grčija.

Novo!!: Pitagora in Hipokrat (geometer) · Poglej več »

Hipotenuza

Hipotenúza je najdaljša stranica v pravokotnem trikotniku.

Novo!!: Pitagora in Hipotenuza · Poglej več »

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Novo!!: Pitagora in Immanuel Kant · Poglej več »

Interval (glasba)

Interval je razdalja med dvema tonoma oz.

Novo!!: Pitagora in Interval (glasba) · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2005 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Pitagora in Italija · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Novo!!: Pitagora in Johannes Kepler · Poglej več »

Jonija

Lega Jonije na zemljevidu Jonija (starogrško: Ionía ali: Ioníe)je bila antična pokrajina ob zahodni obali Male Azije in je povezovala področje med Egejskim morjem in Lidijo na vzhodu.

Novo!!: Pitagora in Jonija · Poglej več »

Kateta

Katéti pravokotnega trikotnika sta stranici, ki oklepata pravi kot.

Novo!!: Pitagora in Kateta · Poglej več »

Kolonija (geografija)

Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.

Novo!!: Pitagora in Kolonija (geografija) · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Pitagora in Luna · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Pitagora in Matematika · Poglej več »

Mistik

Mistik je oseba, ki sprejema filozofijo mistike kot neposredno dojemanje verske resnice in Boga z meditativnim poglabljanjem, ki se opravlja in pripravlja z različnimi tehnikami.

Novo!!: Pitagora in Mistik · Poglej več »

Mistika

Mistika ali misticizem je nauk o verskih skrivnostih, misterijih (kot sestavina religij) oziroma religiozni in filozofski nauk o dojemanju nadnaravnih resnic (z razmišljanjem, meditacijo), zlasti nauk o neposrednem doživljanju Boga − o skrivnostnem združevanju človeške duše z Bogom.

Novo!!: Pitagora in Mistika · Poglej več »

Načelo

Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.

Novo!!: Pitagora in Načelo · Poglej več »

Olimpijske igre

Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.

Novo!!: Pitagora in Olimpijske igre · Poglej več »

Pitagorejska trojica

Pitagoréjska trojica so v matematiki tri pozitivna cela števila a, b, c za katera velja a2 + b2.

Novo!!: Pitagora in Pitagorejska trojica · Poglej več »

Pitagorov izrek

Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.

Novo!!: Pitagora in Pitagorov izrek · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Pitagora in Planet · Poglej več »

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 27. maj 427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 347 pr. n. št., Atene.

Novo!!: Pitagora in Platon · Poglej več »

Platonizem

Platonizem je iluzija razlike, iluzorno razlikovanje sofistike in filozofije, ideologije in znanosti.

Novo!!: Pitagora in Platonizem · Poglej več »

Pravokotni trikotnik

Pravokótni trikótnik je trikotnik, v katerem je eden izmed notranjih kotov pravi, torej meri π/2 oziroma 90°.

Novo!!: Pitagora in Pravokotni trikotnik · Poglej več »

Prijateljsko število

Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu.

Novo!!: Pitagora in Prijateljsko število · Poglej več »

Razmerje

Razmérje v matematiki pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.

Novo!!: Pitagora in Razmerje · Poglej več »

René Descartes

Rene Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 1. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Pitagora in René Descartes · Poglej več »

Samos

Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.

Novo!!: Pitagora in Samos · Poglej več »

Seikilova pesem

Seikilova pesem oz.

Novo!!: Pitagora in Seikilova pesem · Poglej več »

Sekta

Sékta ali ločina je druga najmanjša verska organizacija in verska skupina, ki je nastala z odcepitvijo od kake že utrjene verske skupnosti.

Novo!!: Pitagora in Sekta · Poglej več »

Seznam starogrških filozofov

Seznam starogrških filozofov.

Novo!!: Pitagora in Seznam starogrških filozofov · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Pitagora in Sila · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Pitagora in Snov · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Pitagora in Sonce · Poglej več »

Struna

Strúna je zvočilo v obliki žice pri vseh kordofonih (strunskih) glasbenih instrumentih.

Novo!!: Pitagora in Struna · Poglej več »

Tales

Tales (Thalés hó Milésios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 635 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 543 pr. n. št.

Novo!!: Pitagora in Tales · Poglej več »

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona''' (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).

Novo!!: Pitagora in Teologija · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Pitagora in Tir · Poglej več »

Tomaž Akvinski

Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.

Novo!!: Pitagora in Tomaž Akvinski · Poglej več »

Ton

Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi - strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.

Novo!!: Pitagora in Ton · Poglej več »

Trikotnik

Trikotnik Trikótnik je eden osnovnih geometrijskih likov.

Novo!!: Pitagora in Trikotnik · Poglej več »

Ulomek

Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.

Novo!!: Pitagora in Ulomek · Poglej več »

Venera

Vénera je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Pitagora in Venera · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Pitagora in Vesolje · Poglej več »

Vladar

Vladár je oseba, ki je na čelu države; po navadi prihaja iz vrst plemstva oz.

Novo!!: Pitagora in Vladar · Poglej več »

Vladavina

Vladavína je tisti del družbene dejavnosti, ki upravlja državo ali skupnost (družbeno ureditev).

Novo!!: Pitagora in Vladavina · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Pitagora in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Pitagora in Zvezda · Poglej več »

Zvok

Zvók je mehansko valovanje, ki se širi v dani snôvi (trdnini, kapljevini ali plinu).

Novo!!: Pitagora in Zvok · Poglej več »

220 (število)

220 (dvó stó dvájset) je naravno število, za katerega velja 220.

Novo!!: Pitagora in 220 (število) · Poglej več »

284 (število)

284 (dvésto štíriinósemdeset) je naravno število, za katero velja 284.

Novo!!: Pitagora in 284 (število) · Poglej več »

495 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: Pitagora in 495 pr. n. št. · Poglej več »

529 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: Pitagora in 529 pr. n. št. · Poglej več »

570 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: Pitagora in 570 pr. n. št. · Poglej več »

6. stoletje pr. n. št.

2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 9. stoletje pr. n. št. | 8. stoletje pr. n. št. | 7. stoletje pr. n. št. | 6.

Novo!!: Pitagora in 6. stoletje pr. n. št. · Poglej več »

Preusmerja sem:

Pitagoras.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »