Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Olimpijske igre

Index Olimpijske igre

Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.

152 odnosi: Albertville, Anglija, Antična Grčija, Arheologija, Avstrija, Švica, Chamonix, Cortina d'Ampezzo, Druga svetovna vojna, Francija, Francosko-pruska vojna, Francozi, Garmisch-Partenkirchen, Grenoble, Innsbruck, Italija, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Kip, Krščanstvo, Led, Lillehammer, Mednarodna kemijska olimpijada, Mednarodna matematična olimpijada, Mednarodni olimpijski komite, Nagano, Norveška, Olimpija, Grčija, Olimpijske igre, Oslo, Pariz, Pelops, Poezija, Poletne olimpijske igre, Poletne olimpijske igre 1896, Poletne olimpijske igre 1900, Poletne olimpijske igre 1904, Poletne olimpijske igre 1906, Poletne olimpijske igre 1908, Poletne olimpijske igre 1912, Poletne olimpijske igre 1916, Poletne olimpijske igre 1920, Poletne olimpijske igre 1924, Poletne olimpijske igre 1928, Poletne olimpijske igre 1932, Poletne olimpijske igre 1936, Poletne olimpijske igre 1940, Poletne olimpijske igre 1944, Poletne olimpijske igre 1948, ..., Poletne olimpijske igre 1952, Poletne olimpijske igre 1956, Poletne olimpijske igre 1960, Poletne olimpijske igre 1964, Poletne olimpijske igre 1968, Poletne olimpijske igre 1972, Poletne olimpijske igre 1976, Poletne olimpijske igre 1980, Poletne olimpijske igre 1984, Poletne olimpijske igre 1988, Poletne olimpijske igre 1992, Poletne olimpijske igre 1996, Poletne olimpijske igre 2000, Poletne olimpijske igre 2004, Poletne olimpijske igre 2008, Poletne olimpijske igre 2012, Poletne olimpijske igre 2016, Poletne olimpijske igre 2020, Prva svetovna vojna, Religija, Rimski imperij, Rusija, Salt Lake City, Sapporo, Sarajevo, Seznam prejemnic olimpijskih medalj v atletiki, Seznam prejemnikov olimpijskih medalj v atletiki, Seznam rimskih cesarjev, Skandinavija, Sneg, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sorbonne, St. Moritz, Stadion, Svetovna razstava, Teodozij I., Torino, Tretji rajh, Umetnostno drsanje, Uvrstitve slovenskih olimpijcev, Vancouver, Združene države Amerike, Zevs, Zimske olimpijske igre 1924, Zimske olimpijske igre 1994, Zimske olimpijske igre 2014, Zimske olimpijske igre 2018, 10. februar, 11. februar, 12. februar, 13. februar, 15. februar, 16. februar, 16. junij, 18. februar, 1894, 1896, 19. februar, 19. stoletje, 1924, 1928, 1932, 1936, 1948, 1952, 1956, 1960, 1964, 1968, 1972, 1976, 1980, 1984, 1988, 1992, 1994, 1998, 2002, 2006, 2010, 2014, 2018, 22. februar, 23. februar, 23. junij, 24. februar, 25. februar, 25. januar, 26. februar, 26. januar, 27. februar, 28. februar, 29. januar, 3. februar, 30. januar, 393, 4. februar, 5. februar, 6. februar, 7. februar, 8. februar, 9. februar. Razširi indeks (102 več) »

Albertville

Albertville (provansalsko Arbèrtvile) je naselje in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Savoja.

Novo!!: Olimpijske igre in Albertville · Poglej več »

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in je največji in najbolj gosto poseljen del Velike Britanije.

Novo!!: Olimpijske igre in Anglija · Poglej več »

Antična Grčija

Grško ozemlje okrog 550 pr. n. št. Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Novo!!: Olimpijske igre in Antična Grčija · Poglej več »

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Novo!!: Olimpijske igre in Arheologija · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 8,5 milijona prebivalcev.

Novo!!: Olimpijske igre in Avstrija · Poglej več »

Švica

Švicarska konfederacija je celinska zvezna država v Srednji Evropi.

Novo!!: Olimpijske igre in Švica · Poglej več »

Chamonix

Dolina Chamonix iz juga Chamonix - Mont Blanc (ali pogosteje Chamonix) je mesto in občina (fr. commune) na vzhodu Francije, v departmaju Haute-Savoie.

Novo!!: Olimpijske igre in Chamonix · Poglej več »

Cortina d'Ampezzo

Cortina d'Ampezzo je mesto v severno-italijanski Benečiji, ki ima okoli 8.000 prebivalcev.

Novo!!: Olimpijske igre in Cortina d'Ampezzo · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Olimpijske igre in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Olimpijske igre in Francija · Poglej več »

Francosko-pruska vojna

Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.

Novo!!: Olimpijske igre in Francosko-pruska vojna · Poglej več »

Francozi

Francozi Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Novo!!: Olimpijske igre in Francozi · Poglej več »

Garmisch-Partenkirchen

Garmisch - Partenkirchen, v ozadju vrhova Alpspitze in Zugspitze Garmisch-Partenkirchen je trško naselje na Bavarskem na jugu Nemčije.

Novo!!: Olimpijske igre in Garmisch-Partenkirchen · Poglej več »

Grenoble

Grenoble (antični Cularo / Gratianopolis, provansalsko Grenoblo) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto nekdanje zgodovinske pokrajine Dauphiné.

Novo!!: Olimpijske igre in Grenoble · Poglej več »

Innsbruck

Innsbruck je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nemško Tirol) ob reki Inn.

Novo!!: Olimpijske igre in Innsbruck · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2005 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Olimpijske igre in Italija · Poglej več »

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nippon ali Nihon, formalno 日本国 Nihhon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Novo!!: Olimpijske igre in Japonska · Poglej več »

Južna Koreja

Republika Koreja (korejsko: Daehan Min-guk - hangul: 대한 민국; hanja: 大韓民國) ali, pogosteje, Južna Koreja, je obmorska država v Vzhodni Aziji, ki pokriva južni del Korejskega polotoka.

Novo!!: Olimpijske igre in Južna Koreja · Poglej več »

Kanada

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Novo!!: Olimpijske igre in Kanada · Poglej več »

Kip

Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.

Novo!!: Olimpijske igre in Kip · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Novo!!: Olimpijske igre in Krščanstvo · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Novo!!: Olimpijske igre in Led · Poglej več »

Lillehammer

Lillehammer je mestece in istoimenska občina v administrativni regiji Hordaland v osrednjem delu Norveške.

Novo!!: Olimpijske igre in Lillehammer · Poglej več »

Mednarodna kemijska olimpijada

Mednarodna kemijska olimpijada (kratica MKO) je mednarodno kemijsko tekmovanje, namenjeno gimnazijcem iz vsega sveta.

Novo!!: Olimpijske igre in Mednarodna kemijska olimpijada · Poglej več »

Mednarodna matematična olimpijada

Mednarodna matematična olimpijada (kratica MMO) je mednarodno matematično tekmovanje.

Novo!!: Olimpijske igre in Mednarodna matematična olimpijada · Poglej več »

Mednarodni olimpijski komite

Sedež MOK v Laussani Mednarodni olimpijski komite (MOK) je organizacija s sedežem v Laussani, Švica.

Novo!!: Olimpijske igre in Mednarodni olimpijski komite · Poglej več »

Nagano

Vhod v tempelj Zenkodži, Nagano Nagano (japonsko 長野市) je glavno mesto japonske prefekture Nagano, ki leži ob sotočju rek Čikuma in Sai na otoku Honšu.

Novo!!: Olimpijske igre in Nagano · Poglej več »

Norveška

Norvéška (uradno Kraljevína Norvéška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.

Novo!!: Olimpijske igre in Norveška · Poglej več »

Olimpija, Grčija

Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.

Novo!!: Olimpijske igre in Olimpija, Grčija · Poglej več »

Olimpijske igre

Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.

Novo!!: Olimpijske igre in Olimpijske igre · Poglej več »

Oslo

je glavno mesto Norveške.

Novo!!: Olimpijske igre in Oslo · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: Olimpijske igre in Pariz · Poglej več »

Pelops

Pelops Pelops (Pelopas (Pelops)) je v grški mitologiji najprej kralj Ahaje, nato Pise, po mnenju večine tudi ustanovitelj in utemeljitelj olimpijskih iger.

Novo!!: Olimpijske igre in Pelops · Poglej več »

Poezija

zinaPoezija je.

Novo!!: Olimpijske igre in Poezija · Poglej več »

Poletne olimpijske igre

Polétne olímpijske ígre ali Ígre olimpijáde so mednarodni športni dogodek, ki ga organizira Mednarodni olimpijski komite (MOK) vsaka štiri leta.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1896

Poletne olimpijske igre 1896 (uradno Igre I. olimpijade) so potekale leta 1896 v Atenah (Grčija) in so bile prve olimpijske igre moderne dobe in prve olimpijske igre, po prepovedi antičnih olimpijskih iger leta 393 s strani rimskega cesarja Teodozija I.; to je storil v krščanski kampanji proti poganstvu.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1896 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1900

Poletne olimpijske igre 1900 (uradno Igre II. olimpijade) so potekale leta 1900 v Parizu, Francija.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1900 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1904

Poletne olimpijske igre 1904 (uradno Igre III. olimpijade) so potekale leta 1904 v St. Louisu (Missouri, ZDA).

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1904 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1906

Poletne olimpijske igre 1906 so bile mednarodno več športno tekmovanje, ki je potekalo v Atenah, Grčija.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1906 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1908

Poletne olimpijske igre 1908 (uradno Igre IV. olimpijade) so potekale leta 1908 v Londonu, Anglija.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1908 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1912

Poletne olimpijske igre 1912 (uradno Igre V. olimpijade) so potekale leta 1912 v Stockholmu (Švedska).

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1912 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1916

Poletne olimpijske igre 1916 (uradno Igre. olimpijade) so bile načrtovane poletne olimpijske igre, ki naj bi potekale leta 1916 v Berlinu (Nemško cesarstvo), toda so odpadle zaradi prve svetovne vojne.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1916 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1920

Poletne olimpijske igre 1920 (uradno Igre VII. olimpijade) so potekale leta 1920 v Antwerpnu (Belgija).

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1920 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1924

Poletne olimpijske igre 1924 (uradno Igre VIII. olimpijade) so potekale leta 1924 v Parizu (Francija).

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1924 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1928

Poletne olimpijske igre 1928 (uradno Igre IX. olimpijade) so potekale leta 1928 v Amsterdamu (Nizozemska).

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1928 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1932

Poletne olimpijske igre 1932 (uradno Igre X. olimpijade) so potekale leta 1932 v Los Angelesu (Kalifornija); to mesto je bil tudi edini kandidat za organizacijo poletnih olimpijskih iger.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1932 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1936

Poletne olimpijske igre 1936 (uradno Igre XI. olimpijade) so potekale leta 1936 v Berlinu (Nemčija).

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1936 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1940

Poletne olimpijske igre 1940 (uradno Igre XII. olimpijade) so bile načrtovane poletne olimpijske igre, ki naj bi potekale leta 1940 v Tokiu (Japonska), toda bile so odpovedane zaradi druge svetovne vojne.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1940 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1944

Poletne olimpijske igre 1944 (uradno Igre XIII. olimpijade) so bile načrtovane poletne olimpijske igre, ki naj bi potekale leta 1944 v Londonu (Anglija), toda bile so odpovedane zaradi druge svetovne vojne.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1944 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1948

Poletne olimpijske igre 1948 (uradno Igre XIV. olimpijade) so potekale leta 1948 na stadionu Wembley (London, Anglija).

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1948 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1952

Poletne olimpijske igre 1952 (uradno XV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1952 v Helsinkih na Finskem.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1952 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1956

Poletne olimpijske igre 1956 (uradno XVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre leta 1956, ki so prve potekale v dveh mestih - v Melbournu, Avstralija in v Stockholmu, Švedska.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1956 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1960

Poletne olimpijske igre 1960 (uradno XVII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1960 v Rimu v Italiji.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1960 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1964

Poletne olimpijske igre 1964 (uradno XVIII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1964 v Tokiu na Japonskem.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1964 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1968

Poletne olimpijske igre 1968 (uradno XIX. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1968 v Ciudad de Méxicu v Mehiki.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1968 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1972

Igre XX.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1972 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1976

Poletne olimpijske igre 1976 (uradno XXI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1976 v Montrealu, Quebec, Kanada.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1976 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1980

Poletne olimpijske igre 1980 (uradno XXII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1980 v Moskvi, Sovjetska zveza.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1980 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1984

Poletne olimpijske igre 1984 (uradno XXIII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1984 v Los Angelesu, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1984 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1988

Poletne olimpijske igre 1988 (uradno XXIV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1988 v Seulu v Južni Koreji.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1988 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1992

Poletne olimpijske igre 1992 (uradno XXV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1992 v Barceloni v Španiji.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1992 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1996

Poletne olimpijske igre 1996 (uradno XXVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1996 v Atlanti, Georgia, ZDA.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1996 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 2000

Poletne olimpijske igre 2000 (XXVII. olimpijada moderne dobe) so potekale v Sydneyju, Avstralija od 15. september do 1. oktobra 2000.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2000 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 2004

Igre XXVIII.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2004 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 2008

Poletne olimpijske igre 2008 (XXIX. olimpijada moderne dobe) so potekale v Pekingu (Ljudska republika Kitajska) od 8. avgusta do 24. avgusta 2008.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2008 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 2012

Poletne olimpijske igre 2012 (XXX. olimpijada moderne dobe) so potekale v Londonu, Združeno kraljestvo od 27. julija do 12. avgusta 2012.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2012 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 2016

Poletne olimpijske igre 2016 (XXXI. olimpijada moderne dobe) so potekale v Riu de Janeiru, Brazilija od 5. avgusta do 21. avgusta 2016.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2016 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 2020

Poletne olimpijske igre 2020 (XXXII. olimpijada moderne dobe) bodo potekale v Tokiju, Japonska od 24. julija do 9. avgusta 2020.

Novo!!: Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2020 · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Olimpijske igre in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Religija

džainistični. Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.

Novo!!: Olimpijske igre in Religija · Poglej več »

Rimski imperij

Rímski impêrij (tudi Rimsko cesarstvo) označuje starorimsko civilizacijo v stoletjih, ki so sledila reorganizaciji pod vodstvom cesarja Avgusta.

Novo!!: Olimpijske igre in Rimski imperij · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija;,(v ruščini)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Novo!!: Olimpijske igre in Rusija · Poglej več »

Salt Lake City

Salt Lake City je glavno in nabolj poseljeno mesto v ameriški zvezni državi Utah.

Novo!!: Olimpijske igre in Salt Lake City · Poglej več »

Sapporo

Sapporo Sapporo (japonsko 札幌市 - Sapporo-shi) je peto največje japonsko mesto po prebivalstvu, decembra 2005 je imelo 1.882.424 ljudi.

Novo!!: Olimpijske igre in Sapporo · Poglej več »

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine in eno od najpomembnejših mest na Balkanu.

Novo!!: Olimpijske igre in Sarajevo · Poglej več »

Seznam prejemnic olimpijskih medalj v atletiki

Seznam prejemnic olimpijskih medalj v atletiki.

Novo!!: Olimpijske igre in Seznam prejemnic olimpijskih medalj v atletiki · Poglej več »

Seznam prejemnikov olimpijskih medalj v atletiki

Seznam prejemnikov olimpijskih medalj v atletiki.

Novo!!: Olimpijske igre in Seznam prejemnikov olimpijskih medalj v atletiki · Poglej več »

Seznam rimskih cesarjev

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.

Novo!!: Olimpijske igre in Seznam rimskih cesarjev · Poglej več »

Skandinavija

Zemljevid Skandinavije Skandinavija je kulturno in zgodovinsko območje v okolici Skandinavskega polotoka, med Severnim morjem na zahodu in Baltskim morjem na vzhodu.

Novo!!: Olimpijske igre in Skandinavija · Poglej več »

Sneg

Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja iz drobnih kapljic vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.

Novo!!: Olimpijske igre in Sneg · Poglej več »

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ ali na kratko Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Novo!!: Olimpijske igre in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »

Sorbonne

Pročelje sedeža Sorbone Sorbonne (La Sorbonne, slovenjeno Sorbona) je ime povezano z zgodovinsko univerzo v Parizu, v Franciji.

Novo!!: Olimpijske igre in Sorbonne · Poglej več »

St. Moritz

St.

Novo!!: Olimpijske igre in St. Moritz · Poglej več »

Stadion

Telstra'' v Sydneyju Stádion je prostor oziroma prizorišče športnih ali kulturnih prireditev, ki se večinoma odvijajo na prostem.

Novo!!: Olimpijske igre in Stadion · Poglej več »

Svetovna razstava

Bruslju (1897) Svetovna razstava (znana tudi pod angleškim izrazom World's Fair in okrajšavo Expo) je množična prireditev, namenjena predstavljanju dosežkov človeštva mednarodni javnosti.

Novo!!: Olimpijske igre in Svetovna razstava · Poglej več »

Teodozij I.

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Novo!!: Olimpijske igre in Teodozij I. · Poglej več »

Torino

Torino (piemontsko Turin) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont in je bil prvo glavno mesto Italije.

Novo!!: Olimpijske igre in Torino · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Olimpijske igre in Tretji rajh · Poglej več »

Umetnostno drsanje

Umetnostna drsalca na Evropskem prvenstvu 2007 Bohinjskem jezeru na razglednici Valentina Hodnika (1896–1935) Umetnostno drsanje je šport, pri katerem posamezniki, pari ali skupine izvajajo piruete, skoke, korake in drugo koreografijo z drsalkami na ledu.

Novo!!: Olimpijske igre in Umetnostno drsanje · Poglej več »

Uvrstitve slovenskih olimpijcev

Uvrstitve slovenskih športnikov na olimpijskih igrah moderne dobe.

Novo!!: Olimpijske igre in Uvrstitve slovenskih olimpijcev · Poglej več »

Vancouver

Središče mesta Vancouver je pristaniško mesto na jugozahodu Britanske Kolumbije (Kanada).

Novo!!: Olimpijske igre in Vancouver · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 48 geografsko povezanih zveznih držav in dveh ločenih.

Novo!!: Olimpijske igre in Združene države Amerike · Poglej več »

Zevs

Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.

Novo!!: Olimpijske igre in Zevs · Poglej več »

Zimske olimpijske igre 1924

Zimske olimpijske igre 1924 (uradno I. olimpijske zimske igre) so bile leta 1924 v Chamonixu (Francija).

Novo!!: Olimpijske igre in Zimske olimpijske igre 1924 · Poglej več »

Zimske olimpijske igre 1994

Maskoti Kristin in Håkon, norveška otroka, ki sta oblečena v tradicionalna oblačila Zimske olimpijske igre 1994 (uradno XVII. zimske olimpijske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem.

Novo!!: Olimpijske igre in Zimske olimpijske igre 1994 · Poglej več »

Zimske olimpijske igre 2014

XXII.

Novo!!: Olimpijske igre in Zimske olimpijske igre 2014 · Poglej več »

Zimske olimpijske igre 2018

XXIII.

Novo!!: Olimpijske igre in Zimske olimpijske igre 2018 · Poglej več »

10. februar

10.

Novo!!: Olimpijske igre in 10. februar · Poglej več »

11. februar

11.

Novo!!: Olimpijske igre in 11. februar · Poglej več »

12. februar

12.

Novo!!: Olimpijske igre in 12. februar · Poglej več »

13. februar

13.

Novo!!: Olimpijske igre in 13. februar · Poglej več »

15. februar

15.

Novo!!: Olimpijske igre in 15. februar · Poglej več »

16. februar

16.

Novo!!: Olimpijske igre in 16. februar · Poglej več »

16. junij

16.

Novo!!: Olimpijske igre in 16. junij · Poglej več »

18. februar

18.

Novo!!: Olimpijske igre in 18. februar · Poglej več »

1894

1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Olimpijske igre in 1894 · Poglej več »

1896

1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Olimpijske igre in 1896 · Poglej več »

19. februar

19.

Novo!!: Olimpijske igre in 19. februar · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Olimpijske igre in 19. stoletje · Poglej več »

1924

1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Olimpijske igre in 1924 · Poglej več »

1928

1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Olimpijske igre in 1928 · Poglej več »

1932

1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Olimpijske igre in 1932 · Poglej več »

1936

1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Olimpijske igre in 1936 · Poglej več »

1948

1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Olimpijske igre in 1948 · Poglej več »

1952

1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Olimpijske igre in 1952 · Poglej več »

1956

1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Olimpijske igre in 1956 · Poglej več »

1960

1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Olimpijske igre in 1960 · Poglej več »

1964

1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Olimpijske igre in 1964 · Poglej več »

1968

1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Olimpijske igre in 1968 · Poglej več »

1972

1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Olimpijske igre in 1972 · Poglej več »

1976

1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Olimpijske igre in 1976 · Poglej več »

1980

1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Olimpijske igre in 1980 · Poglej več »

1984

1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Olimpijske igre in 1984 · Poglej več »

1988

1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Olimpijske igre in 1988 · Poglej več »

1992

1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Olimpijske igre in 1992 · Poglej več »

1994

1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Olimpijske igre in 1994 · Poglej več »

1998

1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Olimpijske igre in 1998 · Poglej več »

2002

2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Olimpijske igre in 2002 · Poglej več »

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Novo!!: Olimpijske igre in 2006 · Poglej več »

2010

2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Olimpijske igre in 2010 · Poglej več »

2014

2014 (MMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Olimpijske igre in 2014 · Poglej več »

2018

2018 (MMXVIII) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Olimpijske igre in 2018 · Poglej več »

22. februar

22.

Novo!!: Olimpijske igre in 22. februar · Poglej več »

23. februar

23.

Novo!!: Olimpijske igre in 23. februar · Poglej več »

23. junij

23.

Novo!!: Olimpijske igre in 23. junij · Poglej več »

24. februar

24.

Novo!!: Olimpijske igre in 24. februar · Poglej več »

25. februar

25.

Novo!!: Olimpijske igre in 25. februar · Poglej več »

25. januar

25.

Novo!!: Olimpijske igre in 25. januar · Poglej več »

26. februar

26.

Novo!!: Olimpijske igre in 26. februar · Poglej več »

26. januar

26.

Novo!!: Olimpijske igre in 26. januar · Poglej več »

27. februar

27.

Novo!!: Olimpijske igre in 27. februar · Poglej več »

28. februar

28.

Novo!!: Olimpijske igre in 28. februar · Poglej več »

29. januar

29.

Novo!!: Olimpijske igre in 29. januar · Poglej več »

3. februar

3.

Novo!!: Olimpijske igre in 3. februar · Poglej več »

30. januar

30.

Novo!!: Olimpijske igre in 30. januar · Poglej več »

393

393 (CCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Olimpijske igre in 393 · Poglej več »

4. februar

4.

Novo!!: Olimpijske igre in 4. februar · Poglej več »

5. februar

5.

Novo!!: Olimpijske igre in 5. februar · Poglej več »

6. februar

6.

Novo!!: Olimpijske igre in 6. februar · Poglej več »

7. februar

7.

Novo!!: Olimpijske igre in 7. februar · Poglej več »

8. februar

8.

Novo!!: Olimpijske igre in 8. februar · Poglej več »

9. februar

9.

Novo!!: Olimpijske igre in 9. februar · Poglej več »

Preusmerja sem:

OI, Olimpiada, Zimske olimpijske igre.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »