Kazalo
165 odnosi: Albertville, Anglija, Antična Grčija, Arheologija, Avstrija, Švica, Calgary, Chamonix, Cortina d'Ampezzo, Druga svetovna vojna, Francija, Francosko-pruska vojna, Francozi, Garmisch-Partenkirchen, Grenoble, Innsbruck, Italija, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Kip, Kitajska, Krščanstvo, Led, Lillehammer, Mednarodna fizikalna olimpijada, Mednarodna kemijska olimpijada, Mednarodna matematična olimpijada, Mednarodni olimpijski komite, Milano, Nagano, Norveška, Olimpija, Grčija, Olimpijske igre, Oslo, Pariz, Pelops, Pesništvo, Pierre de Coubertin, Poletne olimpijske igre, Poletne olimpijske igre 1896, Poletne olimpijske igre 1900, Poletne olimpijske igre 1904, Poletne olimpijske igre 1906, Poletne olimpijske igre 1908, Poletne olimpijske igre 1912, Poletne olimpijske igre 1916, Poletne olimpijske igre 1920, Poletne olimpijske igre 1924, Poletne olimpijske igre 1928, ... Razširi indeks (115 več) »
- Športne prireditve, ustanovljene leta 1896
- Večšportna tekmovanja
Albertville
Albertville (provansalsko Arbèrtvile) je naselje in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Savoja.
Poglej Olimpijske igre in Albertville
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Olimpijske igre in Anglija
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Olimpijske igre in Antična Grčija
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Olimpijske igre in Arheologija
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Olimpijske igre in Avstrija
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Olimpijske igre in Švica
Calgary
Calgary je mesto v kanadski provinci Alberta, ki stoji ob sotočju rek Bow in Elbow na jugu te province na zahodu Kanade.
Poglej Olimpijske igre in Calgary
Chamonix
Dolina Chamonix iz juga Chamonix - Mont Blanc (ali pogosteje Chamonix) je mesto in občina (fr. commune) na vzhodu Francije, v departmaju Haute-Savoie.
Poglej Olimpijske igre in Chamonix
Cortina d'Ampezzo
Cortina d'Ampezzo (ladinsko Anpezo, Ampëz; staroavastrijskonemško: Hayden) je mesto v severno-italijanski Benečiji, ki ima okoli 7-8.000 prebivalcev.
Poglej Olimpijske igre in Cortina d'Ampezzo
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Olimpijske igre in Druga svetovna vojna
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Olimpijske igre in Francija
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Poglej Olimpijske igre in Francosko-pruska vojna
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Olimpijske igre in Francozi
Garmisch-Partenkirchen
Garmisch - Partenkirchen, v ozadju vrhova Alpspitze in Zugspitze Garmisch-Partenkirchen je trško naselje s 27.000 prebivalci (2020) na Bavarskem na jugu Nemčije ob vznožju najvišjega dela Bavarskih Alp z najvišjim vrhom Nemčije, skoraj 3000 m visokim Zugspitze.
Poglej Olimpijske igre in Garmisch-Partenkirchen
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Poglej Olimpijske igre in Grenoble
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Olimpijske igre in Innsbruck
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Olimpijske igre in Italija
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Olimpijske igre in Japonska
Južna Koreja
Republika Koreja (korejščina: 대한민국／大韓民國 Daehan Minguk) je država, ki leži na južni strani Korejskega polotoka v Vzhodni Aziji.
Poglej Olimpijske igre in Južna Koreja
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Olimpijske igre in Kanada
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Poglej Olimpijske igre in Kip
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Olimpijske igre in Kitajska
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Olimpijske igre in Krščanstvo
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Olimpijske igre in Led
Lillehammer
Lillehammer (norveška izgovorjava: (poslušaj)) je občina v okrožju Innlandet na Norveškem.
Poglej Olimpijske igre in Lillehammer
Mednarodna fizikalna olimpijada
Mednarodna fizikalna olimpijada (kratica MFO) je mednarodno fizikalno tekmovanje.
Poglej Olimpijske igre in Mednarodna fizikalna olimpijada
Mednarodna kemijska olimpijada
Mednarodna kemijska olimpijada (kratica MKO) je mednarodno kemijsko tekmovanje, namenjeno gimnazijcem iz vsega sveta.
Poglej Olimpijske igre in Mednarodna kemijska olimpijada
Mednarodna matematična olimpijada
Mednarodna matematična olimpijada (kratica MMO) je mednarodno matematično tekmovanje, namenjeno srednješolcem z vsega sveta.
Poglej Olimpijske igre in Mednarodna matematična olimpijada
Mednarodni olimpijski komite
Sedež MOK v Laussani Mednarodni olimpijski komite (MOK) je organizacija s sedežem v Lozani, Švica.
Poglej Olimpijske igre in Mednarodni olimpijski komite
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Olimpijske igre in Milano
Nagano
Vhod v tempelj Zenkodži, Nagano Nagano (japonsko 長野市) je glavno mesto japonske prefekture Nagano, ki leži ob sotočju rek Čikuma in Sai na otoku Honšu.
Poglej Olimpijske igre in Nagano
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Olimpijske igre in Norveška
Olimpija, Grčija
Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.
Poglej Olimpijske igre in Olimpija, Grčija
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Poglej Olimpijske igre in Olimpijske igre
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Poglej Olimpijske igre in Oslo
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Olimpijske igre in Pariz
Pelops
Pelops Pelops (Pelopas (Pelops)) je v grški mitologiji najprej kralj Ahaje, nato Pise, po mnenju večine tudi ustanovitelj in utemeljitelj olimpijskih iger.
Poglej Olimpijske igre in Pelops
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Olimpijske igre in Pesništvo
Pierre de Coubertin
Charles Pierre de Frédy, Baron de Coubertin (rojen Pierre de Frédy; 1. januar 1863 – 2. september 1937), znan tudi kot Pierre de Coubertin in baron de Coubertin, je bil francoski učitelj in zgodovinar, ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiterja in njegov drugi predsednik.
Poglej Olimpijske igre in Pierre de Coubertin
Poletne olimpijske igre
Polétne olímpijske ígre ali Ígre olimpijáde so mednarodni športni dogodek, ki ga organizira Mednarodni olimpijski komite (MOK) vsaka štiri leta.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre
Poletne olimpijske igre 1896
Poletne olimpijske igre 1896 (uradno Igre I. olimpijade) so potekale leta 1896 v Atenah (Grčija) in so bile prve olimpijske igre moderne dobe in prve olimpijske igre, po prepovedi antičnih olimpijskih iger leta 393 s strani rimskega cesarja Teodozija I.; to je storil v krščanski kampanji proti poganstvu.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1896
Poletne olimpijske igre 1900
Poletne olimpijske igre 1900 (uradno Igre II. olimpijade) so potekale leta 1900 v Parizu, Francija.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1900
Poletne olimpijske igre 1904
Poletne olimpijske igre 1904 (uradno Igre III. olimpijade) so potekale leta 1904 v St. Louisu (Misuri, ZDA).
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1904
Poletne olimpijske igre 1906
Poletne olimpijske igre 1906 so bile mednarodno več športno tekmovanje, ki je potekalo v Atenah, Grčija.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1906
Poletne olimpijske igre 1908
Poletne olimpijske igre 1908 (uradno Igre IV. olimpijade) so potekale leta 1908 v Londonu, Anglija.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1908
Poletne olimpijske igre 1912
Poletne olimpijske igre 1912 (uradno Igre V. olimpijade) so potekale leta 1912 v Stockholmu (Švedska).
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1912
Poletne olimpijske igre 1916
Poletne olimpijske igre 1916 (uradno Igre VI. olimpijade) so bile načrtovane poletne olimpijske igre, ki naj bi potekale leta 1916 v Berlinu (Nemško cesarstvo), toda so odpadle zaradi prve svetovne vojne.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1916
Poletne olimpijske igre 1920
Poletne olimpijske igre 1920 (uradno Igre VII. olimpijade) so potekale leta 1920 v Antwerpnu (Belgija).
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1920
Poletne olimpijske igre 1924
Poletne olimpijske igre 1924 (uradno Igre VIII. olimpijade) so potekale leta 1924 v Parizu (Francija).
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1924
Poletne olimpijske igre 1928
Poletne olimpijske igre 1928 (uradno Igre IX. olimpijade) so potekale leta 1928 v Amsterdamu (Nizozemska).
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1928
Poletne olimpijske igre 1932
Poletne olimpijske igre 1932 (uradno Igre X. olimpijade) so potekale leta 1932 v Los Angelesu (Kalifornija); to mesto je bil tudi edini kandidat za organizacijo poletnih olimpijskih iger.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1932
Poletne olimpijske igre 1936
Poletne olimpijske igre 1936 (uradno Igre XI. olimpijade) so potekale leta 1936 v Berlinu (Tretji rajh).
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1936
Poletne olimpijske igre 1940
Poletne olimpijske igre 1940 (uradno Igre XII. olimpijade) so bile načrtovane poletne olimpijske igre, ki naj bi potekale leta 1940 v Tokiu (Japonska), toda bile so odpovedane zaradi druge svetovne vojne.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1940
Poletne olimpijske igre 1944
Poletne olimpijske igre 1944 (uradno Igre XIII. olimpijade) so bile načrtovane poletne olimpijske igre, ki naj bi potekale leta 1944 v Londonu (Anglija), toda bile so odpovedane zaradi druge svetovne vojne.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1944
Poletne olimpijske igre 1948
Poletne olimpijske igre 1948 (uradno Igre XIV. olimpijade) so potekale leta 1948 na stadionu Wembley (London, Anglija).
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1948
Poletne olimpijske igre 1952
Poletne olimpijske igre 1952 (uradno XV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1952 v Helsinkih na Finskem.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1952
Poletne olimpijske igre 1956
Poletne olimpijske igre 1956 (uradno XVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre leta 1956, ki so prve potekale v dveh mestih - v Melbournu, Avstralija in v Stockholmu, Švedska.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1956
Poletne olimpijske igre 1960
Poletne olimpijske igre 1960 (uradno XVII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1960 v Rimu v Italiji.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1960
Poletne olimpijske igre 1964
Poletne olimpijske igre 1964 (uradno XVIII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1964 v Tokiu na Japonskem.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1964
Poletne olimpijske igre 1968
Poletne olimpijske igre 1968 (uradno XIX. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1968 v Ciudad de Méxicu v Mehiki.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1968
Poletne olimpijske igre 1972
Poletne olimpijske igre 1972 (uradno XX. olimpijada moderne dobe) so olimpijske igre, ki so potekale v zahodnonemškem Münchnu od 26. avgusta do 11. septembra 1972.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1972
Poletne olimpijske igre 1976
Poletne olimpijske igre 1976 (uradno XXI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1976 v Montréalu, Québec, Kanada.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1976
Poletne olimpijske igre 1980
Poletne olimpijske igre 1980 (uradno XXII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1980 v Moskvi, Sovjetska zveza.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1980
Poletne olimpijske igre 1984
Poletne olimpijske igre 1984 (uradno XXIII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1984 v Los Angelesu, Kalifornija, ZDA.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1984
Poletne olimpijske igre 1988
Poletne olimpijske igre 1988 (uradno XXIV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1988 v Seulu v Južni Koreji.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1988
Poletne olimpijske igre 1992
Poletne olimpijske igre 1992 (uradno XXV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1992 v Barceloni v Španiji.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1992
Poletne olimpijske igre 1996
Poletne olimpijske igre 1996 (uradno XXVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1996 v Atlanti, Georgia, ZDA.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1996
Poletne olimpijske igre 2000
Poletne olimpijske igre 2000 (XXVII. olimpijada moderne dobe) so potekale v Sydneyju, Avstralija od 15. september do 1. oktobra 2000.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2000
Poletne olimpijske igre 2004
Igre XXVIII.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2004
Poletne olimpijske igre 2008
Poletne olimpijske igre 2008 (XXIX. olimpijada moderne dobe) so potekale v Pekingu (Ljudska republika Kitajska) od 8. avgusta do 24. avgusta 2008.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2008
Poletne olimpijske igre 2012
Poletne olimpijske igre 2012 (XXX. olimpijada moderne dobe) so potekale v Londonu, Združeno kraljestvo od 27. julija do 12. avgusta 2012.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2012
Poletne olimpijske igre 2016
Poletne olimpijske igre 2016 (XXXI. olimpijada moderne dobe) so potekale v Riu de Janeiru, Brazilija od 5. avgusta do 21. avgusta 2016.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2016
Poletne olimpijske igre 2020
Poletne olimpijske igre 2020 (XXXII. olimpijada moderne dobe) so potekale Tokiu na Japonskem, in sicer od 23. julija do 8. avgusta 2021.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2020
Poletne olimpijske igre 2024
Poletne olimpijske igre 2024 (XXXIII. olimpijada moderne dobe) bodo potekale v Parizu v Franciji od 26.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2024
Poletne olimpijske igre 2028
Poletne olimpijske igre 2028 (XXXIV. olimpijada moderne dobe) bodo predvidoma potekale v Los Angelesu v Kaliforniji od 21. julija do 6. avgusta 2028.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2028
Poletne olimpijske igre 2032
Poletne olimpijske igre 2032, (XXXV. olimpijada moderne dobe ali Brisbane 2032) bodo mednarodni večšportni dogodek, ki naj bi potekal od 23.
Poglej Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2032
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Olimpijske igre in Prva svetovna vojna
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Olimpijske igre in Religija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Olimpijske igre in Rimsko cesarstvo
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Olimpijske igre in Rusija
Salt Lake City
Salt Lake City je glavno in nabolj poseljeno mesto v ameriški zvezni državi Utah.
Poglej Olimpijske igre in Salt Lake City
Saporo
Saporo Saporo (japonsko 札幌市 - Saporo-shi) je peto največje japonsko mesto po prebivalstvu, decembra 2005 je imelo 1.882.424 ljudi.
Poglej Olimpijske igre in Saporo
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Olimpijske igre in Sarajevo
Seznam prejemnic olimpijskih medalj v atletiki
Seznam prejemnic olimpijskih medalj v atletiki.
Poglej Olimpijske igre in Seznam prejemnic olimpijskih medalj v atletiki
Seznam prejemnikov olimpijskih medalj v atletiki
Seznam prejemnikov olimpijskih medalj v atletiki.
Poglej Olimpijske igre in Seznam prejemnikov olimpijskih medalj v atletiki
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Olimpijske igre in Seznam rimskih cesarjev
Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj
Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj zajema vse slovenske športnike, ki so kdaj prejeli vsaj eno olimpijsko medaljo, bodisi da so zastopali AvstrijoAvstro-Ogrska je do razpada države leta 1918 nastopala na Olimpijskih igrah ločeno kot Avstrija (Cislajtanija) in Madžarska (Translajtanija).
Poglej Olimpijske igre in Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Olimpijske igre in Skandinavija
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Poglej Olimpijske igre in Sneg
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Olimpijske igre in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Sorbona
Pročelje sedeža Sorbonne Nouvelle Sorbona je ime povezano z zgodovinsko univerzo v Parizu, glavnem mestu Francije.
Poglej Olimpijske igre in Sorbona
St. Moritz
St.
Poglej Olimpijske igre in St. Moritz
Stadion
Telstra'' v Sydneyju Stádion je prostor oziroma prizorišče športnih ali kulturnih prireditev, ki se večinoma odvijajo na prostem.
Poglej Olimpijske igre in Stadion
Svetovna razstava
Bruslju (1897) Svetovna razstava (znana tudi pod angleškim izrazom World's Fair in okrajšavo Expo) je množična prireditev, namenjena predstavljanju dosežkov človeštva mednarodni javnosti.
Poglej Olimpijske igre in Svetovna razstava
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Olimpijske igre in Teodozij I.
Torino
Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.
Poglej Olimpijske igre in Torino
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Olimpijske igre in Tretji rajh
Umetnostno drsanje
Umetnostna drsalca na Evropskem prvenstvu 2007 Bohinjskem jezeru na razglednici Valentina Hodnika (1896–1935) Umetnostno drsanje je šport, pri katerem posamezniki, pari ali skupine z drsalkami na ledu izvajajo elemente, kot so piruete, skoki in koraki.
Poglej Olimpijske igre in Umetnostno drsanje
Uvrstitve slovenskih olimpijcev
Uvrstitve slovenskih športnikov na olimpijskih igrah moderne dobe.
Poglej Olimpijske igre in Uvrstitve slovenskih olimpijcev
Vancouver
Vancouver je pristaniško mesto na jugozahodu Britanske Kolumbije (Kanada).
Poglej Olimpijske igre in Vancouver
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Olimpijske igre in Združene države Amerike
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Olimpijske igre in Zevs
Zevsov kip v Olimpiji
Zevsov kip v Olimpiji je bil velikanski sedeči kip, približno 13 m visok, ki ga je izdelal grški kipar Fidija okoli 435 pred našim štetjem v svetišču Olimpije, Grčija, in je stal v Zevsovem templju.
Poglej Olimpijske igre in Zevsov kip v Olimpiji
Zimske olimpijske igre 1924
Zimske olimpijske igre 1924 (uradno I. zimske olimpijske igre) so potekale leta 1924 v Chamonixu (Francija).
Poglej Olimpijske igre in Zimske olimpijske igre 1924
Zimske olimpijske igre 1994
Maskoti Kristin in Håkon, norveška otroka, ki sta oblečena v tradicionalna oblačila Zimske olimpijske igre 1994 (uradno XVII. zimske olimpijske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem.
Poglej Olimpijske igre in Zimske olimpijske igre 1994
Zimske olimpijske igre 2014
XXII.
Poglej Olimpijske igre in Zimske olimpijske igre 2014
Zimske olimpijske igre 2018
XXIII.
Poglej Olimpijske igre in Zimske olimpijske igre 2018
Zimske olimpijske igre 2022
XXIV.
Poglej Olimpijske igre in Zimske olimpijske igre 2022
Zimske olimpijske igre 2026
XXV.
Poglej Olimpijske igre in Zimske olimpijske igre 2026
10. februar
10.
Poglej Olimpijske igre in 10. februar
11. februar
11.
Poglej Olimpijske igre in 11. februar
12. februar
12.
Poglej Olimpijske igre in 12. februar
13. februar
13.
Poglej Olimpijske igre in 13. februar
15. februar
15.
Poglej Olimpijske igre in 15. februar
16. februar
16.
Poglej Olimpijske igre in 16. februar
16. junij
16.
Poglej Olimpijske igre in 16. junij
18. februar
18.
Poglej Olimpijske igre in 18. februar
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Olimpijske igre in 1894
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Olimpijske igre in 1896
19. februar
19.
Poglej Olimpijske igre in 19. februar
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Olimpijske igre in 19. stoletje
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Olimpijske igre in 1924
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Olimpijske igre in 1928
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Olimpijske igre in 1932
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Olimpijske igre in 1936
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Olimpijske igre in 1948
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Olimpijske igre in 1952
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Olimpijske igre in 1956
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Olimpijske igre in 1960
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Olimpijske igre in 1964
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Olimpijske igre in 1968
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Olimpijske igre in 1972
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Olimpijske igre in 1976
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Olimpijske igre in 1980
1984
1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Olimpijske igre in 1984
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Olimpijske igre in 1988
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Olimpijske igre in 1992
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Olimpijske igre in 1994
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Olimpijske igre in 1998
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Olimpijske igre in 2002
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Olimpijske igre in 2006
2010
2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Olimpijske igre in 2010
2014
2014 (MMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Olimpijske igre in 2014
2018
2018 (MMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Olimpijske igre in 2018
2022
2022 (MMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Olimpijske igre in 2022
22. februar
22.
Poglej Olimpijske igre in 22. februar
23. februar
23.
Poglej Olimpijske igre in 23. februar
23. junij
23.
Poglej Olimpijske igre in 23. junij
24. februar
24.
Poglej Olimpijske igre in 24. februar
25. februar
25.
Poglej Olimpijske igre in 25. februar
25. januar
25.
Poglej Olimpijske igre in 25. januar
26. februar
26.
Poglej Olimpijske igre in 26. februar
26. januar
26.
Poglej Olimpijske igre in 26. januar
27. februar
27.
Poglej Olimpijske igre in 27. februar
28. februar
28.
Poglej Olimpijske igre in 28. februar
29. januar
29.
Poglej Olimpijske igre in 29. januar
3. februar
3.
Poglej Olimpijske igre in 3. februar
30. januar
30.
Poglej Olimpijske igre in 30. januar
393
393 (CCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Olimpijske igre in 393
4. februar
4.
Poglej Olimpijske igre in 4. februar
5. februar
5.
Poglej Olimpijske igre in 5. februar
6. februar
6.
Poglej Olimpijske igre in 6. februar
7. februar
7.
Poglej Olimpijske igre in 7. februar
8. februar
8.
Poglej Olimpijske igre in 8. februar
9. februar
9.
Poglej Olimpijske igre in 9. februar
Glej tudi
Športne prireditve, ustanovljene leta 1896
Večšportna tekmovanja
Prav tako znan kot OI, Olimpiada, Zimske olimpijske igre.