Kazalo
74 odnosi: Škotska, Švedi, Švedska, Švedsko-norveška zveza, Baltski ščit, Bouvetov otok, Danščina, Danci, Danska, Evropska unija, Fen (veter), Fenoskandija, Ferščina, Ferski otoki, Finščina, Finci, Finnmark, Finska, Fjord, Francosko-pruska vojna, Galci, Gora, Grenlandija, Gustav Vasa, Haakon VII. Norveški, Hans Christian Andersen, Irska, Islandščina, Islandci, Islandija, Jan Mayen, Jezero, Jidiš, Jordan (zgodovinar), Kalmarska unija, Karel XIII. Švedski, Kelti, Kielski sporazum, Kristijan VIII. Danski, Margareta I. Danska, Microsoft, Napoleonske vojne, Nemščina, Nemško cesarstvo, Normani, Norveščina, Norveška, Norvežani, Oslo, Otočje, ... Razširi indeks (24 več) »
- Geografija Evrope
- Regije Evrope
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej Skandinavija in Škotska
Švedi
Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.
Poglej Skandinavija in Švedi
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Skandinavija in Švedska
Švedsko-norveška zveza
Švedsko-norveška zveza (švedsko Svensk-norska unionen, norveško Den svensk-norske union), uradno Združeno kraljestvo Švedske in Norveške, je bila personalna unija kraljestev Švedske in Norveške pod skupnim monarhom in s skupno zunanjo politiko, ki je trajala od leta 1814 do mirne razpustitve leta 1905.
Poglej Skandinavija in Švedsko-norveška zveza
Baltski ščit
Baltski ščit, tudi Baltiški ščit (ali fenoskandijski ščit) je del zemeljske skorje, ki pripada vzhodnoevropskemu kratonu in predstavlja velik del Fenoskandije, severozahodne Rusije in severnega Baltskega morja.
Poglej Skandinavija in Baltski ščit
Bouvetov otok
Bouvetov otok (norveško Bouvetøya) je nenaseljen otok v južnem Atlantskem oceanu, jugo-jugozahodno od Rta dobrega upanja v južni Afriki.
Poglej Skandinavija in Bouvetov otok
Danščina
Danščina je indoevropski jezik iz skupine severnih germanskih jezikov.
Poglej Skandinavija in Danščina
Danci
Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.
Poglej Skandinavija in Danci
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Skandinavija in Danska
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Skandinavija in Evropska unija
Fen (veter)
Fen (veter) je topel, suh, sunkovit veter, ki piha z gorskih pobočji navzdol v zavetrne doline predvsem srednje Evrope.
Poglej Skandinavija in Fen (veter)
Fenoskandija
Fenoskandija (finsko, švedsko in,, Fennoskandija) je evropski polotok, ki obsega Skandinavijo, polotok Kola, Finsko in Karelijo.
Poglej Skandinavija in Fenoskandija
Ferščina
Fêrščina je zahodni nordijski oziroma zahodnoskandinavski jezik s približno 48.000 govorci na Ferskih otokih in okrog 25.000 na Danskem, se pravi skupno približno 80.000.
Poglej Skandinavija in Ferščina
Ferski otoki
Ferski otoki so skupina otokov v Severnem Atlantskem oceanu, med Škotsko na jugu, Islandijo na severozahodu in Norveško na vzhodu.
Poglej Skandinavija in Ferski otoki
Finščina
Finščina je jezik kakih 5 milijonov prebivalcev Finske, kjer je uradni jezik postal leta 1809, ter finskih manjšin v Rusiji in na Švedskem.
Poglej Skandinavija in Finščina
Finci
Finci so narod, ki večinoma živi na območju današnje Finske.
Poglej Skandinavija in Finci
Finnmark
ali Finnmárku je nekdanja administrativna regija na skrajnem severovzhodu Norveške, ki na zahodu meji na nekdanjo administrativno regijo Troms, Finsko (finsko Laponsko) na jugu in Rusijo (Oblast Murmansk) na vzhodu.
Poglej Skandinavija in Finnmark
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Skandinavija in Finska
Fjord
Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.
Poglej Skandinavija in Fjord
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Poglej Skandinavija in Francosko-pruska vojna
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Skandinavija in Galci
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Skandinavija in Gora
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Skandinavija in Grenlandija
Gustav Vasa
Gustav I., rojen kot Gustav Eriksson v plemiški rodbini Vasa, kasneje znan kot Gustav Vasa, je bil od leta 1523 svoje smrti leta 1560 švedski kralj, * 12. maj 1496, † 29. september 1560, Stockholm.
Poglej Skandinavija in Gustav Vasa
Haakon VII. Norveški
Haakon VII. (rojen princ Kristjan Friderik Karl Jurij Valdemar Aksel Danski in Islandski), norveški kralj, * 3. avgust 1872, København, † 21. september 1957, Oslo.
Poglej Skandinavija in Haakon VII. Norveški
Hans Christian Andersen
Portret znanega pravljičarja Hans Christian Andersen, danski pisatelj in pesnik, * 2. april 1805, Odense, † 4. avgust 1875, København.
Poglej Skandinavija in Hans Christian Andersen
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Skandinavija in Irska
Islandščina
Islandščina je zahodnoskandinavski jezik, ki ga govorijo na Islandiji.
Poglej Skandinavija in Islandščina
Islandci
Islandci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju današnje Islandije.
Poglej Skandinavija in Islandci
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Poglej Skandinavija in Islandija
Jan Mayen
Jan Mayen je otok med Grenlandijo in severom Norveške na položaju 71° severne zemljepisne širine in 8° zahodne zemljepisne dolžine, pripada Norveški.
Poglej Skandinavija in Jan Mayen
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Skandinavija in Jezero
Jidiš
Jidiš (יידיש, jidiš ali אידיש, idiš, dobesedno »judovski«) je različica stare visoke nemščine s hebrejskimi koreninami.
Poglej Skandinavija in Jidiš
Jordan (zgodovinar)
Justijnijan I. Jordan (grško, Iordánis o Alanós, slovensko Jordan Alan, latinsko ali) je bil bizantinski državni uradnik, verjetno gotskega porekla, ki je kasneje postal zgodovinar, * ni znano, † 6.
Poglej Skandinavija in Jordan (zgodovinar)
Kalmarska unija
Kalmarska unija (dansko, norveško in) je bila skandinavska personalna unija ki je od leta 1397 do 1523 pod eno krono združevala tri kraljestva: Dansko, Švedsko z večino Finske in Norveško in njene prekomorske posesti (Islandija, Grenlandija, Ferski otoki in Severni otoki).
Poglej Skandinavija in Kalmarska unija
Karel XIII. Švedski
Karel XIII. (švedsko Karl XIII) je bil od leta 1809 do 1818 kralj Švedske in od leta 1814 do 1818 kralj Norveške, * 7. oktober 1748, Stockholm, Švedska, † 5. februar 1818, Stockholm, Švedska.
Poglej Skandinavija in Karel XIII. Švedski
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Skandinavija in Kelti
Kielski sporazum
Kielski mirovni sporazum ali Kielski mir (švedsko in norveško Kielfreden orfreden i Kiel, angleško Treaty of Kiel) je bil sporazum, sklenjen 14.
Poglej Skandinavija in Kielski sporazum
Kristijan VIII. Danski
Kristijan VIII. je bil od leta 1839 do 1848 kralj Danske in kot Kristijan Friderik leta 1814 kralj Norveške, * 18. september 1786, Palača Christiansborg, Kopenhagen, Danska, † 20. januar 1848, Palača Amalienborg, Kopenhagen, Danska.
Poglej Skandinavija in Kristijan VIII. Danski
Margareta I. Danska
Margareta I. (dansko Margrete Valdemarsdatter) je bila od poznih 1380.
Poglej Skandinavija in Margareta I. Danska
Microsoft
Microsoft Corporation je ameriško računalniško podjetje s sedežem v Redmondu (Washington, ZDA), ki sta ga leta 1975 ustanovila Bill Gates in Paul Allen.
Poglej Skandinavija in Microsoft
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Skandinavija in Napoleonske vojne
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Skandinavija in Nemščina
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Skandinavija in Nemško cesarstvo
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Skandinavija in Normani
Norveščina
Norveščina je jezik iz germanske jezikovne skupine indoevropske družine jezikov.
Poglej Skandinavija in Norveščina
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Skandinavija in Norveška
Norvežani
300px Norvežani so skandinavski (germanski) narod, ki živi na področju Norveške.
Poglej Skandinavija in Norvežani
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Poglej Skandinavija in Oslo
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Poglej Skandinavija in Otočje
Pavel Diakon
Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.
Poglej Skandinavija in Pavel Diakon
Personalna unija
Personalna unija je /kombinacija?/ zveza dveh ali več držav, ki imajo istega monarha, medtem ko njihove meje, zakoni in interesi ostajajo različni.
Poglej Skandinavija in Personalna unija
Pikti
Pikti so bili plemenska konfederacija narodov, ki so živeli v današnji vzhodni in severni Škotski v času pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka.
Poglej Skandinavija in Pikti
Piteas
Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.
Poglej Skandinavija in Piteas
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Skandinavija in Plinij starejši
Prokopij iz Cezareje
Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.
Poglej Skandinavija in Prokopij iz Cezareje
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Skandinavija in Prusija
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Skandinavija in Ptolemaj
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Skandinavija in Publij Kornelij Tacit
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Skandinavija in Reformacija
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Skandinavija in Rusi
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Skandinavija in Ruski imperij
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Poglej Skandinavija in Severna Evropa
Severni tečajnik
izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.
Poglej Skandinavija in Severni tečajnik
Skagen
Skagen (dansko) je najsevernejše mesto na Danskem in del občine Frederikshavn, regija Severna Jutlandija (Nordjylland).
Poglej Skandinavija in Skagen
Skagerrak
Skagerrak (je morski preliv med Jutlandijo in Skandinavskim polotokom na severu Evrope, ki predstavlja zahodni del povezave med Severnim in Baltskim morjem. Proti jugovzhodu se nadaljuje z ožino Kattegat, ki vodi v Baltsko morje. Skagerrak vključuje nekatere najbolj obremenjene ladijske poti na svetu, s plovili iz vseh koncev sveta.
Poglej Skandinavija in Skagerrak
Skandinavci
Skandinávci so prebivalci Skandinavije.
Poglej Skandinavija in Skandinavci
Skandinavski polotok
Skandinavski polotok (zeleno) Skandinavski polotok (švedsko Skandinaviska halvön; norveško Den skandinaviske halvøy (Bokmål) ali nunorsk: Den skandinaviske halvøya; finsko Skandinavian niemimaa) je polotok v severni Evropi, ki v grobem obsega celinski del Švedske, Norveške in severozahodno območje Finske.
Poglej Skandinavija in Skandinavski polotok
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Poglej Skandinavija in Stockholm
Svalbard
Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.
Poglej Skandinavija in Svalbard
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Skandinavija in Varjagi
Vikinška doba
Vikinška doba (793–1066 n. št.) je bilo obdobje v srednjem veku, ko so se Norvežani, znani kot Vikingi, lotili obsežnih plenitev, koloniziranja, osvajanja in trgovanja po vsej Evropi in dosegli Severno Ameriko.
Poglej Skandinavija in Vikinška doba
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Skandinavija in Vikingi
Zalivski tok
Zalivski tok Zalivski tok je največji morski tok na svetu.
Poglej Skandinavija in Zalivski tok