Kazalo
43 odnosi: Akvitanija, Anžujsko kraljestvo, Andora, Aneksija, Španija, Španski imperij, Češka (zgodovinska dežela), Beneška republika, Bosna in Hercegovina, Centralizem, Danska, Dekolonizacija, Država, Federacija, Franc I. Francoski, Franc II. Francoski, Francosko kraljestvo, Italijansko kraljestvo, Jagelonci, Kalmarska unija, Karel V. Habsburški, Kneževina Wales, Kralj, Kraljevina Anglija, Kraljevina Italija, Kraljevina Navarra, Kraljevina Sardinija, Kraljevina Sicilija, Kraljevina Srbija (1718–1739), Lombardsko-beneško kraljestvo, Ludvik XII. Francoski, Luksemburg, Madžarska, Milanska vojvodina, Monarh, Napoleon Bonaparte, Neapeljsko kraljestvo, Ogrska, Renska zveza, Republika obeh narodov, Sigismund Luksemburški, Staufovci, Unitarizem.
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Personalna unija in Akvitanija
Anžujsko kraljestvo
''Razsežnost anžujskega kraljestva'' Anžujsko ali Anžuvinsko kraljestvo je ime za imperij, ki ga je ustvaril angleški kralj Henrik II. iz rodbine Anžu - Plantagenet na ozemlju, ki je zavzemalo Anglijo in velik del zahodne Francije (Normandija, Bretanija, grofije ob Loari in Akvitanija z Gaskonjo).
Poglej Personalna unija in Anžujsko kraljestvo
Andora
Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.
Poglej Personalna unija in Andora
Aneksija
Aneksija (sestavljanka iz latinskega 'ad' in 'nexus', priključiti) je v mednarodnem pravu izraz za nasilno priključitev oz.
Poglej Personalna unija in Aneksija
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Personalna unija in Španija
Španski imperij
Španski imperij bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo.
Poglej Personalna unija in Španski imperij
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Personalna unija in Češka (zgodovinska dežela)
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Personalna unija in Beneška republika
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Personalna unija in Bosna in Hercegovina
Centralizem
Centralízem je državna ureditev, pri kateri je celotna država enotno vodena iz enega centra, ne glede na razlike posameznih pokrajin.
Poglej Personalna unija in Centralizem
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Personalna unija in Danska
Dekolonizacija
Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji.Dekolonizacija je odprava kolonializma, pri kateri domač narod vzpostavi in vzdržuje neodvisnost lastnih ozemelj od prvotnega kolonialista.
Poglej Personalna unija in Dekolonizacija
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Personalna unija in Država
Federacija
Federacija je državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot - zvezne države.
Poglej Personalna unija in Federacija
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Personalna unija in Franc I. Francoski
Franc II. Francoski
Franc II.
Poglej Personalna unija in Franc II. Francoski
Francosko kraljestvo
Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.
Poglej Personalna unija in Francosko kraljestvo
Italijansko kraljestvo
Italijansko kraljestvo (italijansko Regno d'Italia, tudi Regno Italico) je bila država na severu Apeninskega polotoka, osnovana pod Napoleonom leta 1805 in propadla z njegovim porazom leta 1814.
Poglej Personalna unija in Italijansko kraljestvo
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Personalna unija in Jagelonci
Kalmarska unija
Kalmarska unija (dansko, norveško in) je bila skandinavska personalna unija ki je od leta 1397 do 1523 pod eno krono združevala tri kraljestva: Dansko, Švedsko z večino Finske in Norveško in njene prekomorske posesti (Islandija, Grenlandija, Ferski otoki in Severni otoki).
Poglej Personalna unija in Kalmarska unija
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Personalna unija in Karel V. Habsburški
Kneževina Wales
Kneževina Wales (velško: Tywysogaeth Cymru), zgodovinska vladavina v letih od 1216 do 1542.
Poglej Personalna unija in Kneževina Wales
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Personalna unija in Kralj
Kraljevina Anglija
Kraljevina Anglija (Kingdom of England) je bila država v južnem delu otoka Velika Britanija, ki sta jo sestavljali Anglija in Wales.
Poglej Personalna unija in Kraljevina Anglija
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Personalna unija in Kraljevina Italija
Kraljevina Navarra
Kraljevina Navarra (bas. Nafarroako Erresuma, špa. Reino de Navarra, fra. Royaume de Navare, lat. Regnum Navarrae) je bila ena izmed kraljevin srednjeveške Evrope na področju severnega in južnega pobočja zahodnih Pirenejev.
Poglej Personalna unija in Kraljevina Navarra
Kraljevina Sardinija
Zemljevid Piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.
Poglej Personalna unija in Kraljevina Sardinija
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Personalna unija in Kraljevina Sicilija
Kraljevina Srbija (1718–1739)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија/Kraljevina Srbija, nemško Königreich Serbien, turško Sırbistan) je bila od leta 1718 do 1739 kronska domena Habsburške monarhije.
Poglej Personalna unija in Kraljevina Srbija (1718–1739)
Lombardsko-beneško kraljestvo
Lombardsko-beneško kraljestvo je bila država, ki je bila ustanovljena z Dunajskim kongresom (1814) kot samostojna kraljevina, ki ji je vladal avstrijski cesar.
Poglej Personalna unija in Lombardsko-beneško kraljestvo
Ludvik XII. Francoski
Ludvik XII., francoski kralj iz rodbine Valoijcev, * 27. junij 1462, Blois; † 1. januar 1515 Hôtel du Roi, del Hôtel des Tournelles v Parizu.
Poglej Personalna unija in Ludvik XII. Francoski
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Personalna unija in Luksemburg
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Personalna unija in Madžarska
Milanska vojvodina
Milanska vojvodina (v italijanščini Ducato di Milano) je bila srednjeveška država na severozahodu današnje Italije, ki je trajala od leta 1395 do leta 1796.
Poglej Personalna unija in Milanska vojvodina
Monarh
Monarh je suveren vladar države.
Poglej Personalna unija in Monarh
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Personalna unija in Napoleon Bonaparte
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Personalna unija in Neapeljsko kraljestvo
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Personalna unija in Ogrska
Renska zveza
Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.
Poglej Personalna unija in Renska zveza
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Personalna unija in Republika obeh narodov
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Personalna unija in Sigismund Luksemburški
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Personalna unija in Staufovci
Unitarizem
Unitarizem je poimenovanje za več političnih teorij, konceptov in politik, ki svetujejo ali uveljavljajo poenoten in centralističen sistem vladanja s skupnim ciljem ustvarjanja unitaristične države.
Poglej Personalna unija in Unitarizem