Kazalo
101 odnosi: Albreht II. Nemški, Ana Celjska, Ana Jagelo, Anžujci, Šabac, Šlezija, Štefan Báthory, Štefan III. Moldavski, Češka, Črno morje, Baltsko morje, Barbara Zapolja, Beloveška pušča, Beograd, Beograjska trdnjava, Białystok, Bitka pri Grunvaldu, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Varni, Bona Sforza, Drugi torunjski mir, Dunajski kongres (1515), Elizabeta Granovska, Ferdinand I. Habsburški, Friderik III. Habsburški, Gdansk, Gediminoviči, Gniezno, Grad Malbork, Grad Vavel, Habsburžani, Husitske vojne, Ivan I. Albert, Ivan III. Švedski, Ivan Zapolja, Jadransko morje, Jadwiga Poljska, Janičar, Jurij Podjebradski, Karel V. Habsburški, Katolištvo, Kazimir III. Poljski, Kazimir IV. Poljski, Kęstutis, Kneževina Moldavija, Konstanški koncil, Krakov, Kraljeva Prusija, Krevska unija, Križarske vojne, ... Razširi indeks (51 več) »
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Poglej Jagelonci in Albreht II. Nemški
Ana Celjska
Ana Celjska, kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 1386, † 21. maj 1416, Krakov, Poljska.
Poglej Jagelonci in Ana Celjska
Ana Jagelo
Ana Jagelo (poljsko Anna Jagiellonka, litovsko Ona Jogailaitė) je bila od leta 1575 do 1586 kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 18. oktober 1523, † 12. november 1596.
Poglej Jagelonci in Ana Jagelo
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Poglej Jagelonci in Anžujci
Šabac
Šabac (izvirno Шабац) je mesto v Srbiji z okoli 55.000 prebivalci.
Poglej Jagelonci in Šabac
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Jagelonci in Šlezija
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Poglej Jagelonci in Štefan Báthory
Štefan III. Moldavski
Štefan III.
Poglej Jagelonci in Štefan III. Moldavski
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Jagelonci in Češka
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Jagelonci in Črno morje
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Jagelonci in Baltsko morje
Barbara Zapolja
Barbara Zapolja (madžarsko Szapolyai Borbála, poljsko Barbara Zápolya) je bila od leta 1512 do 1515 poljska kraljica in litovska velika kneginja in prva žena kralja Sigismunda I. Starega, * 1495,Pas L. v. Barbara Zapolya.
Poglej Jagelonci in Barbara Zapolja
Beloveška pušča
Beloveška pušča (Белавежская пушча, Biełavježskaja pušča; Puszcza Białowieska; Беловежская пуща, Belovežskaja pušča) oz.
Poglej Jagelonci in Beloveška pušča
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Jagelonci in Beograd
Beograjska trdnjava
Beograjska trdnjava (Beogradska tvrđava) je trdnjava, ki stoji ob sotočju Donave in Save v središču srbskega glavnega mesta Beograda.
Poglej Jagelonci in Beograjska trdnjava
Białystok
Białystok je največje mesto v severovzhodnem delu Poljske in drugo najbolj gosto naseljeno mesto v območju.
Poglej Jagelonci in Białystok
Bitka pri Grunvaldu
Bitka pri Grunvaldu oz.
Poglej Jagelonci in Bitka pri Grunvaldu
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Jagelonci in Bitka pri Mohaču
Bitka pri Varni
Bitka pri Varni se je dogajala 10. novembra 1444 pri Varni v vzhodni Bolgariji.
Poglej Jagelonci in Bitka pri Varni
Bona Sforza
Bona Sforza d'Aragona je bila druga žena poljskega kralja Sigismunda I. Starega in kot taka kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 2. februar 1494, Vigevano, Milanska vojvodina, † 19. november 1557, Bari, Neapeljsko kraljestvo.
Poglej Jagelonci in Bona Sforza
Drugi torunjski mir
Drugi torunjski mir (poljsko Inne Pokój toruński, nemško Zweiter Friede von Thorn) je bil mirovni sporazum, podpisan v hanzeatskem mestu Torunj 19.
Poglej Jagelonci in Drugi torunjski mir
Dunajski kongres (1515)
Jan Matejko (1838-1893): ''Dunajski kongres'' Dunajski kongres leta 1515 je bilo srečanje, ki so se ga udeležili cesar Svetega rimskega cesarstva Maksimilijan I. in Jagelonca, brata Vladislav II., kralj Ogrske in Češke, in Sigismund I., kralj Poljske in veliki vojvoda Litve.
Poglej Jagelonci in Dunajski kongres (1515)
Elizabeta Granovska
Elizabeta Granovska ali Elizabeta Piliška (poljsko Elżbieta Granowska z Pileckich/Elżbieta z Pilczy) je bila soproga poljskega kralja Vladislava II. in kot taka od leta 1417 do 1420 poljska kraljica in velika litovska kneginja, * okoli 1372, † 12. maj 1420, Krakov, Poljska.
Poglej Jagelonci in Elizabeta Granovska
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Jagelonci in Ferdinand I. Habsburški
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Jagelonci in Friderik III. Habsburški
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Jagelonci in Gdansk
Gediminoviči
Gediminoviči (litovsko Gediminaičiai, samogitsko Gedėmėnātē, belorusko Гедзімінавічы, Gedziminaviči, poljsko Giedyminowicze, ukrajinsko Гедиміновичі, Gediminoviči) so bili vladarska rodbina v Veliki litovski vojvodini, ki je vladala od 14.
Poglej Jagelonci in Gediminoviči
Gniezno
Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.
Poglej Jagelonci in Gniezno
Grad Malbork
| name.
Poglej Jagelonci in Grad Malbork
Grad Vavel
Kraljevski grad Vavel (poljska izgovorjava:; Zamek Królewski na Wawelu) je grajska rezidenca v središču Krakova na Poljskem in prva svetovna dediščina Unesca na svetu.
Poglej Jagelonci in Grad Vavel
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Jagelonci in Habsburžani
Husitske vojne
Husitske vojne (1420–1434) so na Češkem vodili cesar Sigmund Luksemburški in križarji proti husitom, pristašem Jana Husa.
Poglej Jagelonci in Husitske vojne
Ivan I. Albert
Ivan I. Albert (poljsko Jan I Olbracht) je bil od leta 1492 do 1501 kralj Poljske in od leta 1491 do 1498 vojvoda Głogówa, * 27. december 1459, † 17. junij 1501.
Poglej Jagelonci in Ivan I. Albert
Ivan III. Švedski
Ivan III.
Poglej Jagelonci in Ivan III. Švedski
Ivan Zapolja
Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22.
Poglej Jagelonci in Ivan Zapolja
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Jagelonci in Jadransko morje
Jadwiga Poljska
Sveta Jadwiga (18. februar, 1374 – 17. julij, 1399) je bila Poljska monarhinja, ki je vladala od 1384 do 1399, in jo je Rimsko katoliška cerkev razglasila kot Sveto Hedviko (Jadwigo) kraljico.
Poglej Jagelonci in Jadwiga Poljska
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Jagelonci in Janičar
Jurij Podjebradski
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Poglej Jagelonci in Jurij Podjebradski
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Jagelonci in Karel V. Habsburški
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Jagelonci in Katolištvo
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Poglej Jagelonci in Kazimir III. Poljski
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Poglej Jagelonci in Kazimir IV. Poljski
Kęstutis
Kęstutis (litovsko Kęstutis, latinsko Kinstut) je bil vladar srednjeveške Litve, * okoli 1297, † 3. ali 15. avgust 1382.
Poglej Jagelonci in Kęstutis
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Jagelonci in Kneževina Moldavija
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Jagelonci in Konstanški koncil
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Jagelonci in Krakov
Kraljeva Prusija
Kraljeva Prusija, tudi Poljska Prusija, je bila provinca, ki je bila v skladu z določili Drugega torunjskega miru, s katerim se je končala trinajstletna vojna med Poljsko in Tevtonskim viteškim redom, leta 1466 priključena k Poljski.
Poglej Jagelonci in Kraljeva Prusija
Krevska unija
Listina, podpisana v Krevi 14. avgusta 1385 Krevska unija ali Krevska listina (litovsko Krėvos sutartis, poljsko Unia w Krewie) v ožjem pomenu je sklop predporočnih obljub, ki jih je na gradu Kreva 14.
Poglej Jagelonci in Krevska unija
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Jagelonci in Križarske vojne
Krimski Tatari
Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.
Poglej Jagelonci in Krimski Tatari
Krona kraljevine Poljske
Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.
Poglej Jagelonci in Krona kraljevine Poljske
Ladislav I. Ogrski
Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.
Poglej Jagelonci in Ladislav I. Ogrski
Ladislav II. Ogrski
Ladislav II. (II. László., Ladislav II..), hrvaški in ogrski (proti)kralj, vladal med 1162 in 1163Horváth, B. (2009): str.
Poglej Jagelonci in Ladislav II. Ogrski
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Jagelonci in Litovščina
Litovci
Litovci (ednina lietuvis/lietuvė, stara poimeovanja v knjižni slovenščini Litvanci, Litvanka, litvanski) so baltska etnična skupina, katere narodna država je Litva.
Poglej Jagelonci in Litovci
Livonski red
Livonski red je bil samostojna veja tevtonskega viteškega reda.
Poglej Jagelonci in Livonski red
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Poglej Jagelonci in Lužica
Lublin
Lublin (Люблін, Liublin) je deveto največje mesto na Poljskem.
Poglej Jagelonci in Lublin
Lublinska unija
Listina Lublinska unija iz leta 1569 Marcello Bacciarelli: ''Lublinska unija''; viteza držita prepletena prapora obeh držav, nad njima pa plapola trak z napisom: ''IN COMMVNE BONVM - COMPLEXV SOCIATA PERENNI'' ("Za skupno dobro - združeni za vedno") Lublinska unija (poljsko Unia lubelska, litovsko Liublino unija) je sporazum, sklenjen 1.
Poglej Jagelonci in Lublinska unija
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Jagelonci in Ludvik I. Ogrski
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Jagelonci in Ludvik II. Jagelo
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Jagelonci in Lvov
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Jagelonci in Maksimilijan I. Habsburški
Malopoljska
Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.
Poglej Jagelonci in Malopoljska
Marija Ogrska
Marija Ogrska iz dinastije Árpád je bila kraljica-žena Neapeljskega kraljestva, * okoli 1257, † 25. marec 1323.
Poglej Jagelonci in Marija Ogrska
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Jagelonci in Matija Korvin
Mazovija
Mazovija je zgodovinska regija v vzhodni Poljski.
Poglej Jagelonci in Mazovija
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Jagelonci in Moravska
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Jagelonci in Moskovska velika kneževina
Mušketir
Mušketirji dinastije Ming Mušketir je pešak ali konjenik, ki je oborožen z mušketo in mečem-slovijo po mečevalskih sposobnostih-njihovim glavnim orožjem.
Poglej Jagelonci in Mušketir
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Jagelonci in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Jagelonci in Osmansko cesarstvo
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Jagelonci in Pjasti
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Jagelonci in Poljščina
Pomerelija
Pomerelija (nemško Pomerellen, Pommerellen, latinsko Pomerellia, Pomerania, poljsko Pomerelia (redko uporabljeno)) znana tudi kot Vzhodno Pomorjansko (poljsko Pomorze Wschodnie) in Nadvislansko Pomorjansko (poljsko Pomorze Nadwiślańskie), pred drugo svetovno vojno tudi kot Poljsko Pomorjansko, je zgodovinska podregija Pomorjanskega na južni obali Baltika.
Poglej Jagelonci in Pomerelija
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Jagelonci in Praga
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Jagelonci in Prusija
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Jagelonci in Republika obeh narodov
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Jagelonci in Rodos
Rusini
Rusini (Rusinsko: Русины Rusyny; ukrajinsko: Русини; včasih tudi Rošnaki, Ruteni, Rusnjanci) so pripadniki majhnega naroda, ki govorijo vzhodnoslovanski jezik, znan kot rusinščina.
Poglej Jagelonci in Rusini
Samogitija
Samogitija ali Žemaitija (samogitsko Žemaitėjė, litovsko Žemaitija) je ena od petih damografskih regij Litve in v preteklosti ena od dveh glavnih upravnih enot Velike litovske kneževine.
Poglej Jagelonci in Samogitija
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Poglej Jagelonci in Sigismund I. Poljski
Sigismund II. Avgust
Sigismund II.
Poglej Jagelonci in Sigismund II. Avgust
Sigismund Kęstutaitis
Sigismund Kęstutaitis (litovsko Žygimantas I Kęstutaitis, belorusko Жыгімонт Кейстутавіч, Žigomont Kejstutavič, poljsko Zygmunt Kiejstutowicz, ukrajinsko Сигізмунд Кейстутович, Sigismund Kejstutovič) je bil od leta 1432 do 1440 veliki vojvoda Litve, * okoli 1365, grad Trocki, Velika litovska kneževina, † 20.
Poglej Jagelonci in Sigismund Kęstutaitis
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Jagelonci in Srbija
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Jagelonci in Sulejman I.
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Jagelonci in Tevtonski viteški red
Trinajstletna vojna
Trinajstletna vojna (nemško Dreizehnjähriger Krieg, poljsko wojna trzynastoletnia), imenovana tudi vojna mest, je bil vojaški konflikt med Prusko zvezo in Kraljevino Poljsko na eni in Tevtonskim viteškim redom na drugi strani, ki je trajal od leta 1454 do 1466.
Poglej Jagelonci in Trinajstletna vojna
Univerza v Oxfordu
Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1096 in velja za najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu.
Poglej Jagelonci in Univerza v Oxfordu
Vavelska stolnica
Kraljeva nadškofovska bazilika svetih Stanislava in Vaclava na griču Vavel (polj. Królewska Bazylika Archikatedralna śś. Stanisława i Wacława na Wawelu), znana tudi kot Vavelska stolnica (polj. Katedra Wawelska), je rimskokatoliška cerkev in stolnica Krakovske nadškofije na hribu Vavel v Krakovu na Poljskem.
Poglej Jagelonci in Vavelska stolnica
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Jagelonci in Vazal
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Jagelonci in Velika litovska kneževina
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Jagelonci in Vilna
Vitold Veliki
Vitold ali Vitold Veliki.
Poglej Jagelonci in Vitold Veliki
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Poglej Jagelonci in Vladislav II. Ogrski
Vladislav II. Poljski
Vladislav II.
Poglej Jagelonci in Vladislav II. Poljski
Vladislav III. Poljski
Vladislav III.
Poglej Jagelonci in Vladislav III. Poljski
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Jagelonci in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Jagelonci in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Jagelonci in Zlata horda