Kazalo
23 odnosi: Angleščina, Šlezija, Češka (zgodovinska dežela), Brandenburg, Cottbus, Habsburška monarhija, Latinščina, Lužiščina, Lužiška Nisa, Lužiški Srbi, Lubuško vojvodstvo, Nemčija, Nemško cesarstvo, Poljska, Potsdamska konferenca, Prusija, Rdeča armada, Romanski jeziki, Saška, Saška (volilna kneževina), Seznam suverenih držav, Srednja Evropa, Zahodni Slovani.
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Lužica in Angleščina
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Lužica in Šlezija
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Lužica in Češka (zgodovinska dežela)
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).
Poglej Lužica in Brandenburg
Cottbus
Cottbus (lužiško Chóśebuz, poljsko Chociebuż, staronemško Kottbus) je univerzitetno mesto z okoli 100.000 prebivalci v nemški zvezni deželi Brandenburg, okoli 125 km jugovzhodno od Berlina ob reki Spree in je središče spodnjih Lužiških Srbov (Spodnja Lužica).
Poglej Lužica in Cottbus
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Lužica in Habsburška monarhija
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Lužica in Latinščina
Lužiščina
Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino.
Poglej Lužica in Lužiščina
Lužiška Nisa
Lužiška Nisa (lužiščina Łužiska Nysa, češko Lužická Nisa, nemško Lausitzer Neiße, poljsko Nysa Łużycka), tudi Zahodna Nisa, je reka, ki izvira na Češkem.
Poglej Lužica in Lužiška Nisa
Lužiški Srbi
Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodnoslovanska etnična skupina v Lužici, nemški pokrajini ob meji s Poljsko.
Poglej Lužica in Lužiški Srbi
Lubuško vojvodstvo
Lubuško vojvodstvo (tudi Lubuška provinca; województwo lubuskie) je vojvodstvo (provinca), ki se nahaja na zahodu Poljske.
Poglej Lužica in Lubuško vojvodstvo
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Lužica in Nemčija
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Lužica in Nemško cesarstvo
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Lužica in Poljska
Potsdamska konferenca
Andrej Gromiko, državni sekretar ZDA James F. Byrnes in sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov. Druga vrsta: Trumanov pomočnik Harry Vaughan, ruski prevajalec Charles Bohlen, Trumanov pomočnik James K. Vardaman, Jr. in Charles Griffith Ross Stalin, Truman in Churchill na potsadmski konferenci Clement Attlee, Harry Truman in Josif Stalin na potsadmski konferenci Potsdamska konferenca je potekala na Cecilienhofu, domu princa Wilhelma Hohenzollerna, v Potsdamu, Nemčija, od 17.
Poglej Lužica in Potsdamska konferenca
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Lužica in Prusija
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Lužica in Rdeča armada
Romanski jeziki
Romanski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Lužica in Romanski jeziki
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Lužica in Saška
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Lužica in Saška (volilna kneževina)
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Lužica in Seznam suverenih držav
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Lužica in Srednja Evropa
Zahodni Slovani
Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.
Poglej Lužica in Zahodni Slovani