Kazalo
179 odnosi: Abasidski kalifat, Abu Said, Afganistan, Alani, Alkoholizem, Andronik II. Paleolog, Andronik III. Paleolog, Animizem, Arigbuha, Armenci, Armenija, Astrahanski kanat, Astrolab, Avtonomna republika Krim, Azerbajdžan, Azov, Šamanizem, Šejk Ahmed, Štefan Dečanski, Štefan Milutin, Švedska, Čagatajski kanat, Čaka Nogaj, Čerkezi, Čerkezija, Črno morje, Bajan (kan), Balhaško jezero, Balkan, Basarab I. Vlaški, Batu kan, Béla IV. Ogrski, Beglerbeg, Bela horda, Beneška republika, Berke, Bitka pri Legnici, Bitka pri Mohiju, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Budizem, Buhara, Darugači, Džanibeg, Džingiskan, Džoči, De iure - de facto, Dirham, Don, Donava, ... Razširi indeks (129 več) »
- Ukinitve leta 1502
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Zlata horda in Abasidski kalifat
Abu Said
Abu Said Bahadur kan (perzijsko, arabsko ابو سعید بہادر خان, mongolsko Абу Саид Бахадур хан, Abu Said Bahadur han) je bil deveti vladar Ilkanata, ki je vladal od leta 1316 do 1335, * 2. junij 1303, Udža, † 1. december 1335, Soltanije.
Poglej Zlata horda in Abu Said
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Zlata horda in Afganistan
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Poglej Zlata horda in Alani
Alkoholizem
Alkoholízem ima več nasprotujočih si opredelitev.
Poglej Zlata horda in Alkoholizem
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Poglej Zlata horda in Andronik II. Paleolog
Andronik III. Paleolog
Andronik III.
Poglej Zlata horda in Andronik III. Paleolog
Animizem
Animízem (latinsko animus, anima - duh, mišljenje ali duša) je verovanje v duhove in druga nadnaravna bitja.
Poglej Zlata horda in Animizem
Arigbuha
Arigbuha (mongolsko Аригбуха хаан, Arigbuha haan, kitajsko 阿里不哥) je bil sedmi in najmlajši Tolujev sin in Džingiskanov vnuk, * okoli 1219, † 1266.
Poglej Zlata horda in Arigbuha
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Zlata horda in Armenci
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Zlata horda in Armenija
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Zlata horda in Astrahanski kanat
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.
Poglej Zlata horda in Astrolab
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Zlata horda in Avtonomna republika Krim
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Zlata horda in Azerbajdžan
Azov
Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.
Poglej Zlata horda in Azov
Šamanizem
''Šaman''.
Poglej Zlata horda in Šamanizem
Šejk Ahmed
Šejk Ahmed je bil zadnji kan Velike horde, ostanka Zlate horde, * ni znano, † 1529.
Poglej Zlata horda in Šejk Ahmed
Štefan Dečanski
Štefan Uroš III.
Poglej Zlata horda in Štefan Dečanski
Štefan Milutin
Štefan Uroš II.
Poglej Zlata horda in Štefan Milutin
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Zlata horda in Švedska
Čagatajski kanat
Čagatajski kanat (mongolsko: Цагадайн улс, turško: Çağatay Hanlığı) je bil mongolski, kasneje jezikovno poturčeni kanat, kateremu je vladal drugi Džingiskanov sin Čagataj kan in njegovi nasledniki.
Poglej Zlata horda in Čagatajski kanat
Čaka Nogaj
Čaka (bolgarsko Чака, Čaka) je od leta 1299 do 1300 vladal kot bolgarski cesar (car), * ni znano, † 1300, Trnovo.
Poglej Zlata horda in Čaka Nogaj
Čerkezi
Čerkezi (čerkeško Адыгэхэр, Adigeher) so kavkaško ljudstvo, ki živi večinoma v Turčiji, Rusiji, Jordaniji in Siriji.
Poglej Zlata horda in Čerkezi
Čerkezija
Karta Čerkezije iz leta 1840 Čerkezija na karti Kavkaza Čerkezija (rusko: Черкесия/Čerkesija, turško: Çerkesya) je pokrajina na zahodnem Kavkazu.
Poglej Zlata horda in Čerkezija
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Zlata horda in Črno morje
Bajan (kan)
Bajan, Bujan ali Najan (kazaško Баян хан, Bajan han) je bil eden od najbolj slavnih kanov Bele horde, ki je vladal od leta 1302 do 1309, * ni znano, † 1309 Mongolska beseda bajan pomeni bogat, beseda bujan pa dobro delo ali dejanje (v veri ali verovanju).
Poglej Zlata horda in Bajan (kan)
Balhaško jezero
Balhaško jezero (Балқаш көлі, Озеро Балхаш, Ozero Balhaš) je delno slano endoreično jezero, ki leži južno od Kazaškega višavja na vzhodu Kazahstana v Srednji Aziji, s površino 18.200 km² eno največjih azijskih jezer in 15.
Poglej Zlata horda in Balhaško jezero
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Zlata horda in Balkan
Basarab I. Vlaški
Basarab I. ali Basarab Ustanovitelj (romunsko Basarab Întemeietorul) je bil vojvoda in kasneje neodvisen vladar Vlaške, ki je vladal približno od leta 1310 do 1352, * ni znano, † 1352.
Poglej Zlata horda in Basarab I. Vlaški
Batu kan
Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.
Poglej Zlata horda in Batu kan
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Zlata horda in Béla IV. Ogrski
Beglerbeg
Karta Rumelije leta 1801 Beglerbeg (turško: beylerbeyi, beg begov, gospod gospodov ali komandant komandantov) je bil najvišji naslov v hierarhiji provincijalnih uradnikov Otomanskega cesarstva, nekakšen »generalni guverner«, po položaju takoj za velikim vezirjem.
Poglej Zlata horda in Beglerbeg
Bela horda
Bela horda (mongolsko: Цагаан орд/Cagaan ord) je bil eden od kanatov Mongolskega cesarstva.
Poglej Zlata horda in Bela horda
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Zlata horda in Beneška republika
Berke
Berke Kan, mongolski vladar, * 1208, † 1266.
Poglej Zlata horda in Berke
Bitka pri Legnici
Bitka pri Legnici (ali Schlacht bei Wahlstatt) je bila bitka med Mongolskim cesarstvom in združeno vzhodnoevropsko vojsko, do katere je prišlo 9.
Poglej Zlata horda in Bitka pri Legnici
Bitka pri Mohiju
Bitka pri Mohiju ali bitka na reki Šajo (madžarsko Muhi csata) 11. aprila 1241.je bila glavna bitka med Mongoli in Ogrskim kraljestvom med mongolsko/tatarskim pohodom na Evropo.
Poglej Zlata horda in Bitka pri Mohiju
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Zlata horda in Bizantinsko cesarstvo
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Zlata horda in Bolgari
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Zlata horda in Budizem
Buhara
Buhara je tretje največje mesto v Uzbekistanu. Leta 1991 je bila Buhara vključena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1997 se je odvijala, pod njegovim pokroviteljstvom, 2500. obletnica nastanka mesta. Buhara je edinstven kulturni center vzhoda. Je kraj, kjer so delovali izjemni islamski znanstveniki, filozofi, pesniki in islamski učenjaki, kot so Ibn Sina, Rudaki, Firdousi, Imam Bukhari in drugi.
Poglej Zlata horda in Buhara
Darugači
Darugači (iz tatarskega даруга, daruğa) je bil uradnik Mongolskega cesarstva, ki je bil pristojen za pobiranje davkov in administracijo v določeni provinci.
Poglej Zlata horda in Darugači
Džanibeg
Džanibeg ali Džanibeg kan je bil od leta 1342 do 1357 kan Zlate horde, * ni znano, Zlata horda, † 1357, Saraj.
Poglej Zlata horda in Džanibeg
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Zlata horda in Džingiskan
Džoči
Džoči (Зүчи, Züči, tudi Džöči in Džuči) je bil najstarejši sin mongolskega poglavarja poglavarja Džingiskana in njegove prve žene Börte in kan Džočijevega ulusa, * okoli 1182, Karakorum, Hamag Mongol, † februar 1227, Kumanija, Mongolsko cesarstvo.
Poglej Zlata horda in Džoči
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Zlata horda in De iure - de facto
Dirham
Srebrni dirham Umajadskega kalifata, skovan v Balhu (današnji Afganistan) leta 111 po hidžri (729/730 po n. št.) Dirham ali dirhem (osmansko turško: درهم) je denarna enota več arabskih držav.
Poglej Zlata horda in Dirham
Don
Don je lahko.
Poglej Zlata horda in Don
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Zlata horda in Donava
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Zlata horda in Drugo bolgarsko cesarstvo
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Zlata horda in Dunaj
Edigej
Edigej, Edigu ali Edege Mangit (turško İdegäy) je bil turški emir Bele horde, ki je ustanovil svojo državo, kasneje znano kot Nogajeva horda, * 1352, † 1419, Stari Saraj, Zlata horda.
Poglej Zlata horda in Edigej
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Zlata horda in Evropa
Evropejci
Evropejci so prebivalci Evrope, pod katero se običajno štejejo naslednje države: Albanija, Andora, Avstrija, Belgija, Belorusija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Malta, Moldavija, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, San Marino, Slovaška, Slovenija, Srbija in Črna gora, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina, Vatikan in Združeno kraljestvo, V Evropi živi 700.990.000 ljudi, od katerih je 456.953.258 prebivalcev Evropske unije.
Poglej Zlata horda in Evropejci
Feodozija
Feodozija (rusko Феодо́сия: Feodо́sija, ukrajinsko Феодо́сія: Feodо́sija iz grškega: Theodosía) je mesto z 69.461 prebivalci.
Poglej Zlata horda in Feodozija
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Zlata horda in Frančiškani
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Zlata horda in Galicija
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Zlata horda in Genovska republika
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Zlata horda in Goti
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Zlata horda in Grki
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Zlata horda in Gruzija
Gujuk
Gujuk ali Kujuk (mongolsko Гүюг хаан, Güyug khaan, srednjemongolsko 20px Güyüg qaγan) je bil sin kana Ogedeja, Džingiskanov vnuk in od leta 1246 so 1248 tretji veliki kan Mongolskega cesarstva, * okoli 19. marca 1206, † 20. april 1248.
Poglej Zlata horda in Gujuk
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Zlata horda in Horezm
Hulegu
Hulegu kan (mongolsko Хүлэгу хаан, čagatajsko ہلاکو, perzijsko هولاکو خان, kitajsko 旭烈兀) je bil mongolski vladar in ustanovitelj Ilkanata, ki je v 13.
Poglej Zlata horda in Hulegu
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Zlata horda in Ibn Batuta
Ilkanat
Ilkanat, Il-kanat ali Il Kanat (سلسله ایلخانی iz mongolskega Ил Хан улс (Il han uls) in turškega ilhanli (il.
Poglej Zlata horda in Ilkanat
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Zlata horda in Iran
Irtiš
Porečje Irtiša Irtiš v sibirskem mestu Omsk. Irtiš (rusko Иртыш, kazaško Ertis / Эртiс, tatarsko İrteş / Иртеш) je reka v Aziji.
Poglej Zlata horda in Irtiš
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Zlata horda in Islam
Ivajlo
Ivajlo (bolgarsko Ивайло, Ivajlo) z vzdevkom Bardokva (v bolgarščini redkev ali solata) ali Lahanas (iz grškega λαχανᾶς, zelje) je bil vodja velikega kmečkega upora in leta 1278–1279 car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1280.
Poglej Zlata horda in Ivajlo
Jurij I. Terter
Jurij I. Terter (bolgarsko Георги I Тертер, Georgi I Terter) iz rodbine Terter je od leta 1280 do 1292 vladal kot car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1308/1309.
Poglej Zlata horda in Jurij I. Terter
Kadan
Kadan je bil sin Ögedeja, drugega velikega kana Mongolskega cesarstva in Dinastije Juan, in ene od njegovih priležnic, * ni znano, † 1260.
Poglej Zlata horda in Kadan
Karakorum (mesto)
Samostan Erdene Zuu. Stupe samostana Erdene Zuu. Kamnita želva. Karakorum, je bil v 13.
Poglej Zlata horda in Karakorum (mesto)
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Zlata horda in Karpati
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Zlata horda in Katarina Velika
Kaunas
Kaunas (zastarelo slovansko Kovno) je drugo največje mesto v Litvi za Vilno in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja.
Poglej Zlata horda in Kaunas
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Zlata horda in Kavkaz
Kazaščina
Kazáščina (kazaško qazaq tili) je turški jezik, zelo soroden nogajščini in karakalpaščini.
Poglej Zlata horda in Kazaščina
Kejkavus II.
Kejkavus II. (perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو, ʿIzz ad-Dīn Kaykāwus ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1246 do 1257.
Poglej Zlata horda in Kejkavus II.
Kejkubad II.
Kejkubad II. (staro anatolsko turško كیقباد, perzijsko علاء الدين كيقباد بن كيخسرو, ʿAlāʾ ad-Dīn Kayqubād bin Kaykhusraw) je bil najmlajši od treh sinov seldžuškega sultana Ruma Kejhusreva II., * 1239, † 1257.
Poglej Zlata horda in Kejkubad II.
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Zlata horda in Kijev
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Zlata horda in Kijevska Rusija
Kipčaščina
Kipčaščina (kipčaško qypçaq, kipčak) je izumrl turški jezik iz družine kipčaških jezikov.
Poglej Zlata horda in Kipčaščina
Kipčaki
Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.
Poglej Zlata horda in Kipčaki
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Zlata horda in Kitajska
Kraljevina Poljska
Kraljevina Poljska (Królestwo Polskie; latinsko Regnum Poloniae) se lahko nanaša na.
Poglej Zlata horda in Kraljevina Poljska
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Zlata horda in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Zlata horda in Krimski kanat
Kučuk Mohamed
Kučuk Mohamed ali Kiči Mohamed je bil zadnji kan Zlate horde, ki je vladal leta 1428, 1432-1440 in 1446-1459, * 28. junij 1391, † 1459.
Poglej Zlata horda in Kučuk Mohamed
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Zlata horda in Kumani
Kurultaj
Kurultaj (mongolsko: xural, хурул ali xuraldaan (hural, hurul ali huraldaan), turško: kurultay) je bila politična in vojaška skupščina nekdanjih mongolskih in turških poglavarjev in kanov.
Poglej Zlata horda in Kurultaj
Litovci
Litovci (ednina lietuvis/lietuvė, stara poimeovanja v knjižni slovenščini Litvanci, Litvanka, litvanski) so baltska etnična skupina, katere narodna država je Litva.
Poglej Zlata horda in Litovci
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Zlata horda in Litva
Lublin
Lublin (Люблін, Liublin) je deveto največje mesto na Poljskem.
Poglej Zlata horda in Lublin
Ludvik IX. Francoski
Ludvik IX., splošno znan kot sveti Ludvik ali Ludvik sveti, je bil od leta 1226 do 1270 francoski kralj in najslavnejši med Kapetingi, * 25. april 1214, † 25. avgust 1270.
Poglej Zlata horda in Ludvik IX. Francoski
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Poglej Zlata horda in Mameluki
Merkiti
Merkiti, Mergedi ali Mergidi (mongolska beseda merged lahko pomeni modri, spretni, vešči, izkušeni lokostrelci ali lovci) so bili mongolsko pleme, znano po okrutnosti, ki je v srednjem veku živelo v jugovzhodni Sibiriji.
Poglej Zlata horda in Merkiti
Mihael II. Asen
Mihael II.
Poglej Zlata horda in Mihael II. Asen
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Poglej Zlata horda in Mihael VIII. Paleolog
Mingan
Mingan (mongolsko Мянган, Mjangan) je bila družbeno-vojaška enota 1.000 gospodinjstev, ki jo je ustvaril Džingiskan.
Poglej Zlata horda in Mingan
Modra horda
Modra horda (mongolsko: Kok ord) je bil eden od kanatov Mongolskega cesarstva, ki je nastala po Džingiskanovi smrti leta 1227.
Poglej Zlata horda in Modra horda
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Zlata horda in Moldavija
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Zlata horda in Mongoli
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Zlata horda in Mongolsko cesarstvo
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Zlata horda in Moskovska velika kneževina
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Zlata horda in Moskva
Narva
Narva je mesto v Estoniji, ki stoji na skrajnem severovzhodu države, ob istoimenski mejni reki na meji z Rusijo, nasproti ruskega Ivangoroda.
Poglej Zlata horda in Narva
Nižni Novgorod
Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.
Poglej Zlata horda in Nižni Novgorod
Nogaj
Nogaj, Nokaj, znan tudi kot Kara Nogaj (Črni Nogaj) in Isa Nogaj je bil general in de facto vladar Zlate horde, * ni znano, † 1299/1300.
Poglej Zlata horda in Nogaj
Ob
Ob je reka v Zahodni Sibiriji, četrta najdaljša v Rusiji (5410 km od izvira Irtiša, 3650 km od izvira Katuna) in druga najdaljša v Aziji.
Poglej Zlata horda in Ob
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Zlata horda in Ogrska
Orda kan
Orda kan (mongolsko Орда хан, Orda han, rusko Орда-Эджен, Orda-Edžen, ukrajinsko Орда Іхен, Orda Ihen) je bil mongolski kan in vojaški strateg, ki je v 13.
Poglej Zlata horda in Orda kan
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Zlata horda in Osmansko cesarstvo
Paiza
Mongolski potni list ''paiza'' cesarstva Yuan (1279-1368). Paiza je kovinska ploščica z napisom, ki je v Mongolskem cesarstvu od Džingiskana dalje služila kot potni list ali pooblastilo državnega urada in je omogočala varno komuniciranje in potovanje po vsem Mongolskem cesarstvu.
Poglej Zlata horda in Paiza
Papež Janez XXII.
Papež Janez XXII., rojen kot Jacques Duèze (tudi: Jacques d'Euse, srednjeveško Jacme Duesa, Iacobus de Osa), francoski dominikanec in papež, * okoli 1244 Cahors ((Lot, Francosko kraljestvo), † 4. december 1334, Avignon (Venaissin, Provansa, Francosko kraljestvo – danes Francija).
Poglej Zlata horda in Papež Janez XXII.
Pešta
Stavbo madžarskega parlamenta Pešta (madžarsko Pest) je vzhodni, večinoma ravninski del današnje Budimpešte.
Poglej Zlata horda in Pešta
Petkova mošeja
Velika mošeja v Meki Petkova ali kongregacijska mošeja.
Poglej Zlata horda in Petkova mošeja
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Zlata horda in Poganstvo
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Zlata horda in Poljska
Poltava
Poltava je mesto na severovzhodu Ukrajine, prometno križišče, upravno središče Poltavskega rajona in Poltavski oblasti.
Poglej Zlata horda in Poltava
Protin
Protin (tudi putika, udnica in skrnina, pogovorno giht in podagra, kadar gre za palec na nogi) je bolezen, za katero so običajno značilni ponavljajoči se napadi sklepnega vnetja – otečen, pordel, boleč in vroč sklep.
Poglej Zlata horda in Protin
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Zlata horda in Prusija
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Poglej Zlata horda in Pskov
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Zlata horda in Ruščina
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Zlata horda in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Zlata horda in Rusija
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Zlata horda in Ruska pravoslavna cerkev
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Poglej Zlata horda in Samarkand
Saraj (mesto)
Zlata horda leta 1389; z zvezdico je označen Novi Saraj Saraj je naziv dveh mest, ki sta bili zaporedoma prestolnici Zlate horde, mongolskega kraljestva, ki je v 13.
Poglej Zlata horda in Saraj (mesto)
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Poglej Zlata horda in Sarmati
Sartak
Sartak ali Sartah (mongolsko Сартаг, Sartag, tatarsko Сартак, Sartak) je bil sin in naslednik vladarja Zlate horde Batu kana, * ni znano, † 1257.
Poglej Zlata horda in Sartak
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Zlata horda in Sibirija
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Zlata horda in Sirija
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Zlata horda in Skiti
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Zlata horda in Slovani
Smilec
Smilec (bolgarsko Смилец, Smilec) je bil bolgarski car, ki je vladal od leta 1292 do 1294, * ni znano, † 1298, Veliko Trnovo, Bolgarsko cesarstvo.
Poglej Zlata horda in Smilec
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Zlata horda in Smolensk
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Zlata horda in Srednja Azija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Zlata horda in Srednji vek
Srednji vzhod
Definicija ''Greater Middle East'', kot jo je sprejela skupina G8 Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve.
Poglej Zlata horda in Srednji vzhod
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Zlata horda in Sredozemlje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Zlata horda in Starorimska civilizacija
Subedej
Subedej (mongolsko Сүбээдэй/Sübeedej, klasično mongolsko Sübügätäi ali Sübü'ätäi) je bil prvi Džingiskanov in Ögedejev vojaški strateg in general, * 1176, Burkan Kaldun, Mongolija, † 1248, eeka Tuul, Mongolija.
Poglej Zlata horda in Subedej
Sudak
Sudak je mesto Republike Krim.
Poglej Zlata horda in Sudak
Suldal
Suldal je občina v administrativni regiji Oppland na Norveškem.
Poglej Zlata horda in Suldal
Tabriz
Tabriz (Təbriz, Tabriz) je mesto z največjim številom prebivalcev v Iranskem Azerbajdžanu in ena od zgodovinskih prestolnic Irana.
Poglej Zlata horda in Tabriz
Tanais
Tanais (grško Τάναϊς Tánaïs; rusko: Танаис) je bilo starogrško mesto v delti reke Don, ki so ga v klasični antiki imenovali Maeotska barja.
Poglej Zlata horda in Tanais
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Zlata horda in Tatari
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Zlata horda in Tengrizem
Teodor Svetoslav
Teodor Svetoslav (bolgarsko Тодор Светослав, Todor Svetoslav, včasih tudi Теодор Светослав, Teodor Svetoslav) je bil v letih 1300-1322 car Drugega bolgarskega cesarstva, * 1270.
Poglej Zlata horda in Teodor Svetoslav
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Zlata horda in Tevtonski viteški red
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Zlata horda in Timur Lenk
Toktamiš
Toktamiš (tatarsko Тухтамыш, Tuktamiš, mongolsko Тохтамыш, Tohtamiš) je bil kan Modre horde, ki je Modro in Belo hordo, dela Zlate horde, za nekaj časa ponovno združil v enotno državo, * okoli 1342, Modra horda, † 1406, Sibirija.
Poglej Zlata horda in Toktamiš
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Zlata horda in Trakija
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Zlata horda in Transoksanija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Zlata horda in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Zlata horda in Turščina
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Zlata horda in Turki
Tver
Cerkev Velikomučenice Jekaterine Sveto-Jekaterinskega ženskega samostana Tver (v času 1931—1990 Kalinin (Кали́нин)) je mesto v Rusiji, upravno središče Tverske oblasti in pristanišče na reki Volgi.
Poglej Zlata horda in Tver
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Zlata horda in Ukrajina
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Zlata horda in Ukrajinščina
Ulagči
Ulagči, Ulakči ali Ulavči (mongolsko Улаагч Хаан, Ulagč Haan, tatarsko Улакчы хан, Ulakči han) je bil tretji kan Modre in Zlate horde, ki je vladal manj kot eno leto leta 1257, * 1247, † 1257.
Poglej Zlata horda in Ulagči
Ulug Mohamed
Ulug Mohamed (urdujsko, perzijsko, arabsko ألوغ محمد, tatarsko Олуг Мөхәммәт, Olug Mөhәmmәt, rusko Улуг Мухаммед, Ulug Muhammed) je bil dvakrat kan Zlate horde in ustanovitelj Kazanskega kanata, * 1405, Zlata horda, † 1445, Kazan, Kazanski kanat.
Poglej Zlata horda in Ulug Mohamed
Ural (razločitev)
Ural je lahko.
Poglej Zlata horda in Ural (razločitev)
Ural (reka)
Ural (baškirsko Яйыҡ – Yayıq) je reka na skrajnem vzhodu Evrope, ki izvira na jugu Uralskega gorovja in teče prek ozemlja Rusije ter Kazahstana do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Zlata horda in Ural (reka)
Uzbeg kan
Mohammed Öz Beg (mongolsko Өзбег, Özbeg), bolj znan kot Uzbeg ali Özbeg je bil kan Modre in Zlate horde, ki je vladal od leta 1313 do 1341, * 1282, † 1341.
Poglej Zlata horda in Uzbeg kan
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Zlata horda in Vazal
Velika horda
Velika horda (tatarsko Олы Урда, Velika horda) je bil tatarsko-mongolski kanat, ostanek Zlate horde, ki je obstajal približno od leta 1435 do 1502.
Poglej Zlata horda in Velika horda
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Zlata horda in Velika litovska kneževina
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Zlata horda in Veliki Novgorod
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Poglej Zlata horda in Vezir
Vitebsk
Geografska lega Vitebska v Belorusiji in Vitebski oblasti Vitebsk (Vicebsk,, Vitebsk) (55°11,4' severno, 30°10,8' vzhodno(WG)) je mesto v Belorusiji blizu meje z Rusijo in Latvijo z okoli 400.000 prebivalcev.
Poglej Zlata horda in Vitebsk
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Zlata horda in Vlaška
Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladimiro-Suzdalska kneževina (1157 - 1329) (Vladimiro-Suzdal'skoje knjažestvo) je bila ena izmed kneževin, ki so v 12. stoletju nasledile Kijevsko Rusijo.
Poglej Zlata horda in Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Poglej Zlata horda in Vlahi
Volška Bolgarija
Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.
Poglej Zlata horda in Volška Bolgarija
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Zlata horda in Volga
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Zlata horda in Vzhodna pravoslavna cerkev