Kazalo
145 odnosi: Aleksej III. Angel, Andrej II. Ogrski, Andronik I. Komnen, Andronik III. Paleolog, Arabci, Asenova trdnjava, Štefan Milutin, Čaka Nogaj, Čebelarstvo, Čebelji vosek, Četrta križarska vojna, Črno morje, Balkan, Bazilij II., Bazilika, Béla III., Beograd, Bitka na Belasici, Bitka na Marici, Bitka pri Klokotnici, Bitka pri Nikopolju, Bitka pri Odrinu (razločitev), Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bogomilstvo, Bojanska cerkev, Bolgari, Bolgarska akademija znanosti, Bonifacij I. Montferraški, Boril, Borilov sinodik, Boris II. Bolgarski, Braničevo, Bukarešta, Burgas, Car, Carevec, Citadela, De iure - de facto, Despotizem, Drugi lyonski koncil, Epirski despotat, Friderik I. Barbarossa, Henrik Flandrijski, Herezija, Ikona, Ivajlo, Ivan Aleksander, Ivan Asen I., Ivan Asen II., ... Razširi indeks (95 več) »
- Bivše države na Balkanu
- Bivše evropske monarhije
- Bivši imperiji
- Vlaška
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Aleksej III. Angel
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Andrej II. Ogrski
Andronik I. Komnen
Andronik I. Komnen (grško), bizantinski cesar, * okrog 1118, † 12. september 1185, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo Bil je sin plemiča Izaka Komnena in po očetovi strani vnuk cesarja Alekseja I. Komnena in Irene Dukas; vladal je med letoma 1183 in 1185.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Andronik I. Komnen
Andronik III. Paleolog
Andronik III.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Andronik III. Paleolog
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Arabci
Asenova trdnjava
Asenova trdnjava (bolgarsko Асенова крепост, Asenova krepost), v starih dokumentih Petrič (Петрич), je srednjeveška trdnjava v Rodopih v osrednji Bolgariji, 2-3 km južno od Asenovgrada oziroma približno 25 km jugovzhodno od Plovdiva.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Asenova trdnjava
Štefan Milutin
Štefan Uroš II.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Štefan Milutin
Čaka Nogaj
Čaka (bolgarsko Чака, Čaka) je od leta 1299 do 1300 vladal kot bolgarski cesar (car), * ni znano, † 1300, Trnovo.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Čaka Nogaj
Čebelarstvo
Panj na Bavarskem Čebelarstvo, s tujko apikultura, je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojitvijo čebel z namenom pridobivanja njihovih proizvodov, predvsem medu in voska, pa tudi za opraševanje.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Čebelarstvo
Čebelji vosek
Čebelji vosek Čebelji vosek je živalski vosek, ki ga izdelujejo medonosne čebele vrste ''Apis mellifera'' v voskovnih žlezah.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Čebelji vosek
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Četrta križarska vojna
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Črno morje
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Balkan
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bazilij II.
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bazilika
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Béla III.
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Beograd
Bitka na Belasici
Bitka na Belasici (Belasiška bitka,, Máchi̱ tou Kleidíou) je bila bitka med vojskama bolgarskega carja Samuila in bizantinskega cesarja Bazilija II. 29. julija 1014.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bitka na Belasici
Bitka na Marici
Bitka na Marici, znana tudi kot bitka pri Černomenu in druga bitka na Marici, je bil vojaški spopad med vojsko Osmanskega cesarstva pod poveljstvom Lala Şâhin paše ter srbsko in bolgarsko vojsko pod poveljstvom srbskega kralja Prilepa Vukašina Mrnjavčevića in njegovega brata despota Uglješe.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bitka na Marici
Bitka pri Klokotnici
Bitka pri Klokotnici (bolgarsko Битката при Клокотница, Bitkata pri Klokotnica) se je dogodila 9. marca 1230 pri vasi Klokotnica v sedanji bolgarski provinci Haskovo.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bitka pri Klokotnici
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Odrinu (razločitev)
Bitka pri Odrinu je lahko.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bitka pri Odrinu (razločitev)
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo
Bogomilstvo
Razvoj bogomilstva Bogomilstvo je bila krščanska novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v Prvem bolgarskem cesarstvu v 10.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bogomilstvo
Bojanska cerkev
Bojanska cerkev (bolgarsko Боянска църква, Bojanska cărkva) je srednjeveška bolgarska pravoslavna cerkev v predmestju bolgarske prestolnice Sofije, ki je od leta 1979 na Uneskovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bojanska cerkev
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bolgari
Bolgarska akademija znanosti
Sedež akademije v središču Sofije Bolgarska akademija znanosti (Balgarska akademija na naukite, okrajšano БАН oz. BAN) je narodna akademija in ena najpomembnejših znanstvenih ustanov v Bolgariji.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bolgarska akademija znanosti
Bonifacij I. Montferraški
Montferraški grb Bonifacij I. Monferraški (Vonifatios Momferratikos), monferraški markiz, eden od voditeljev četrtega križarskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207), * okrog 1150, † 4. september 1207.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bonifacij I. Montferraški
Boril
Boril (bolgarsko Борил, Boril) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1207 do 1218.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Boril
Borilov sinodik
Borilov sinodik ali Borilova knjiga (bolgarsko Борѝлов синодик, Borilov sinodik), ki se bere prvo nedeljo velikega posta, je uradni dokument bolgarskega patriarhata in eno od redkih ohranjenih knjižnih del, pisanih v srednjebolgarskem jeziku 13.-14.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Borilov sinodik
Boris II. Bolgarski
Boris II. (bolgarsko Борис II) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 969 do 977 (od leta 971 v bizantinskem ujetništvu), * okoli 931, † 977.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Boris II. Bolgarski
Braničevo
Mesto Braničevo v Srbskem despotatu leta 1422 Braničevo (srbsko Браничево, Braničevo) je geografska regija v vzhodni centralni Srbiji, večinoma v Upravnem okrožju Braničevo.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Braničevo
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Bukarešta
Burgas
Burgas je glavno mesto okraja Burgas v jugovzhodni Bolgariji in četrto največje mesto v državi z okoli 200.000 prebivalci (za Sofijo, Plovdivom in Varno).
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Burgas
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Car
Carevec
Carevec (bolgarsko Царевец, Carevec) je srednjeveška trdnjava na griču z enakim imenom v Velikem Tǎrnovem v severni Bolgariji.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Carevec
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Citadela
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in De iure - de facto
Despotizem
Despotizem je strokovni izraz, ki se uporablja za označevanje vrste vladavine in sicer pomeni vladavino despota, torej vladarja, ki vlada s popolno oblastjo.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Despotizem
Drugi lyonski koncil
Drugi lyonski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 7. maja - 17. julija 1274 v lyonski stolnici Svetega Janeza Krstnika kot štirinajsti ekumenski koncil.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Drugi lyonski koncil
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Epirski despotat
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Friderik I. Barbarossa
Henrik Flandrijski
Henrik Flandrijski (nizozemsko Hendrik van Vlaanderen, francosko Henri Ier de Hainaut) je bil drugi cesar Latinskega cesarstva s prestolnico v Konstantinoplu, * okoli 1176, Valenciennes, Grofija Hainaut, † 11. junij 1216, Solun, Solunsko kraljestvo.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Henrik Flandrijski
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Herezija
Ikona
Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Ikona
Ivajlo
Ivajlo (bolgarsko Ивайло, Ivajlo) z vzdevkom Bardokva (v bolgarščini redkev ali solata) ali Lahanas (iz grškega λαχανᾶς, zelje) je bil vodja velikega kmečkega upora in leta 1278–1279 car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1280.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Ivajlo
Ivan Aleksander
Ivan Aleksander (bolgarsko Иван Александър, Ivan Aleksandǎr) je bil bolgarski cesar, ki je vladal od leta 1331 do 1371,Lalkov, Rulers of Bulgaria, str.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Ivan Aleksander
Ivan Asen I.
Ivan Asen I. (bolgarsko Иван Асен I, Ivan Asén I) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1189 do 1196, * ni znano, † 1196, Veliko Trnovo.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Ivan Asen I.
Ivan Asen II.
Ivan Asen II. (bolgarsko Иван Асен II, Ivan Asén II) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1218 do 1241, * ni znano, † 24. junij 1241.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Ivan Asen II.
Ivan Asen III.
Ivan Asen III. (bolgarsko Иван Асен III, tudi Йоан Асен III, Joan Asen III) je bil leta 1279-1280 bolgarski car, * 1259/1260, † 1303.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Ivan Asen III.
Ivan Šišman
Ivan Šišman (bolgarsko: Иван Шишман), cesar (car) tǎrnovskega dela Drugega bolgarskega cesarstva (1371–1395), * 1350 ali 1351, 3. junij 1395 (usmrčen).
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Ivan Šišman
Ivan Štefan
Ivan Štefan Šišman Asen (bolgarsko Иван Стефан Шишман Асен, Ivan Stefan Šišman Asen) je bil bolgarski car, ki je vladal od avgusta 1330 do januarja/februarja 1331, * 1308, † 1373 (?), Neapelj, Neapeljsko kraljestvo.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Ivan Štefan
Ivan V. Paleolog
Ivan V. Paleolog (grško, Iōannēs V Palaiologos) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal v letih 1341-1376 in 1379-1391, * 18. junij 1332, Didimotika, Bizantinsko cesarstvo, † 16. februar 1391, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Ivan V. Paleolog
Ivan VI. Kantakuzen
Ivan VI.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Ivan VI. Kantakuzen
Ivanko
Ivanko (bolgarsko Иванко, Ivanko) je bil bolgarski vojskovodja in uzurpator, ki je leta 1196 ubil bolgarskega carja Ivana Asena I. in si prilastil bolgarski prestol, * ni znano, † ni znano.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Ivanko
Ivanovske skalne cerkve
Ivanovske skalne cerkve (bolgarsko Ивановски скални църкви, Ivanovski skalni cărkvi) so skupina monolitnih cerkva, kapel in samostanov, vklesanih v živo skalo, ki se povsem razlikujejo od drugih samostanskih kompleksov v Bolgariji.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Ivanovske skalne cerkve
Izak II. Angel
Izak II.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Izak II. Angel
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Jadransko morje
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Ječmen
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Judje
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Judovstvo
Jurij I. Terter
Jurij I. Terter (bolgarsko Георги I Тертер, Georgi I Terter) iz rodbine Terter je od leta 1280 do 1292 vladal kot car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1308/1309.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Jurij I. Terter
Jurij II. Terter
Jurij II.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Jurij II. Terter
Kalojan
Kalojan, Kalojan Asen ali Ivan I. Kalojan (bolgarsko: Калоян Асен, Kalojan Asen, grško: Καλογιάννης ή Ιωαννίτσης Kalojannes e Ioannices), bolgarski car (1197-1207), * 1168 ali 1169, † oktober 1207, Solun, Grčija.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Kalojan
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Katolištvo
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Kijev
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Komneni
Konstantin Tih
Konstantin Tih (bolgarsko Константин Тих, Konstantin Tih) ali Konstantin I. Tih-Asen (bolgarsko Константин I ТихAсeн, Konstantin I Tih-Asen) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1257 do 1277, * ni znano, † 1277.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Konstantin Tih
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Konstantinopel
Kristus Pantokrator
Kristus Pantokrator se v krščanski ikonografiji nanaša na posebno upodobitev Kristusa.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Kristus Pantokrator
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Kumani
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Latinsko cesarstvo
Logotet
Logotet (grško, logothétēs, mn., logothétai, latinsko logotheta, mn. logothetae, bolgarsko логотет, logotet, romunsko logofăt, srbsko логотет, logotet) je bil uradniški naziv, ki izvira iz Bizantinskega cesarstva.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Logotet
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Madžari
Med
Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Med
Menander
Menánder (starogrško Μένανδρος: Menandros), grški komediograf, * okoli 342 pr. n. št., † okoli 291 pr. n. št. Velja za najpomembnejšega predstavnika nove komedije.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Menander
Metalurgija
Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Metalurgija
Mihael II. Asen
Mihael II.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Mihael II. Asen
Mihael III. Šišman Asen
Mihael III Šišman Asen (bolgarsko Михаил III Шишман Асен, Mihail III Šišman Asen) je bil bolgarski car, ki je vladal od leta 1323 do 1330, * okoli 1280, † 31. julij 1330.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Mihael III. Šišman Asen
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Mihael VIII. Paleolog
Miniatura (umetnost)
Elisabeth von Brandenburg (1510–1558), Miniatura, Braunschweigisches Landesmuseum. Miniatura (iz italijanščine) ima dvojni pomen v slikarstvu.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Miniatura (umetnost)
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Moldavija
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Monarhija
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Mongoli
Nesebăr
Nesebăr (bolgarsko Несебър, Nesébăr, tračansko Melsambria, grško Μεσημβρία, Mesembría) je starodavno mesto in eno od najbolj priljubljenih bolgarskih črnomorskih letovišč.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Nesebăr
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Niš
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Nikejsko cesarstvo
Niketas Honiates
Niketas Honiates (grško: Νικήτας Χωνιάτης), včasih tudi Niketas Acominatus, bizantinski grški zgodovinar, * okrog 1155, Hona, Frigija, Bizantinsko cesarstvo, † 1215 ali 1216, Nikeja, Nikejsko cesarstvo.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Niketas Honiates
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Normani
Oblegovalni oven
Oblegovalni oven je oblegovalna naprava, ki izvira iz antičnih časov in je oblikovana tako, da odpira oziroma podira zidane stene utrdbe ali razbija lesena vrata.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Oblegovalni oven
Obrambni stolp
Okrogli obrambni stolp Utrjen stolp (tudi obrambni stolp ali grajski stolp ali samo stolp) je ena od obrambnih struktur, ki se je uporabljala v utrdbah, kot so gradovi, skupaj z obzidjem.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Obrambni stolp
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Obrt
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Ohrid
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Osmansko cesarstvo
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Papež Inocenc III.
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Patriarh
Patriarhat
Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Patriarhat
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Pšenica
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Pečenegi
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Pergament
Peter I. Bolgarski
Peter I. (bolgarsko Петър I) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od 27.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Peter I. Bolgarski
Peter IV. Bolgarski
Peter IV. (bolgarsko Теодор-Петър, Teodor-Petăr, Петър IV, Petăr IV ali (običajno, vendar nenatančno) Петър II, Petăr II) je bil bolgarski cesar (car) ki je vladal od leta 1185 do 1197.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Peter IV. Bolgarski
Pikardija
Zgodovinska provinca Pikardija (francosko Picardie) se je raztezala severno od Noyona do Calaisa, preko celotnega departmaja Somme in severno departmaja Aisne.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Pikardija
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Plovdiv
Predsednik vlade
Predsednik vlade (tudi minístrski predsédnik ali premier) je vodja vlade.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Predsednik vlade
Preslav
Preslav (v virih Prezlaus, Pretzlai), okrog leta 1043, je bil odvetnik Heme Selško-breške in morda njen sorodnik.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Preslav
Prirodopis
Prirodopis oz.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Prirodopis
Proso
Navadno proso (znanstveno ime Panicum miliaceum) je kulturna rastlina.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Proso
Protovestiarij
Protovestiarij (grško πρωτοβεστιάριος, prvi vestiarij) je bil visok bizantinski dvorni položaj, prvotno rezerviran za evnuhe.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Protovestiarij
Provinca
Provinca je v nekaterih državah upravna enota; pokrajina, regija.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Provinca
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Prvo bolgarsko cesarstvo
Regent
Regent (iz latinščine regere - voditi) je naziv za vladarjevega namestnika v monarhijah, ki vlada med njegovo mladostjo in/ali odsotnostjo; regent je po navadi iz vrst visokega plemstva ali pa član kraljeve družine.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Regent
Rilski samostan
Samostan svetega Janeza Rilskega, bolj znan kot Rilski samostan (bolgarsko Рилски манастир, Rilski manastir) je največji in najslavnejši samostan pravoslavne cerkve v Bolgariji.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Rilski samostan
Rodopi
Rodopi (Родопи, Ροδόπη) so gorovje na južnem Balkanu, ki večinoma leži na ozemlju Bolgarije, manjši del pa tudi na severu Grčije.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Rodopi
Rudarstvo
Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Rudarstvo
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Rusi
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Samuel Bolgarski
Sebastokrator
Sebastokrator (grško σεβαστοκράτωρ, bolgarsko in srbsko cевастократор) je bil visok dvorni naslov v poznem Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Sebastokrator
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Severna Makedonija
Simeon I. Bolgarski
Simeon I. Bolgarski ali Simeon I. Veliki (bolgarsko Симеон I Велики, Simeon I Veliki) je bil knez in zatem car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 893 do 927,Lalkov.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Simeon I. Bolgarski
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Sofija
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Solun
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Srbi
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Srbija
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Stara cerkvena slovanščina
Stara planina
Stara planina (bolgarsko in) ali Balkan (балкан) je gorovje na vzhodu Balkanskega polotoka, ki se razteza v dolžini približno 530 km od zahoda proti vzhodu, od Vrške Čuke na meji med Bolgarijo in Srbijo prek vse širine Bolgarije do rta Emine na obali Črnega morja.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Stara planina
Stolnica sv. Aleksandra Nevskega, Sofija
Stolnica sv.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Stolnica sv. Aleksandra Nevskega, Sofija
Struma
Struma je reka na Balkanskem polotoku, dolga 415 kilometrov.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Struma
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Sveta Ciril in Metod
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Svila
Teodor Svetoslav
Teodor Svetoslav (bolgarsko Тодор Светослав, Todor Svetoslav, včasih tudi Теодор Светослав, Teodor Svetoslav) je bil v letih 1300-1322 car Drugega bolgarskega cesarstva, * 1270.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Teodor Svetoslav
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Tretja križarska vojna
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Unescova svetovna dediščina
Vardar
Vardar ali Aksios je najdaljša reka v Severni Makedoniji in druga najdaljša reka v Grčiji, ki se izliva v Egejsko morje pri Solunu.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Vardar
Varna, Bolgarija
Varna je glavno mesto okraja Varna v vzhodni Bolgariji in z okoli 340.000 prebivalci (v metropolitanskem območju skoraj pol milijona) tretje največje mesto v državi (za Sofijo in Plovdivom).
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Varna, Bolgarija
Velika Morava
Velika Morava ali le Morava (srbska cirilica: Велика Морава) je reka v osrednji Srbiji.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Velika Morava
Veliko Trnovo
Veliko Trnovo je mesto ob reki Jantri v severni osrednji Bolgariji in upravno središče okraja Veliko Trnovo.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Veliko Trnovo
Vidin
Vidin je glavno mesto okraja Vidin v severozahodni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Calafat.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Vidin
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Vlaška
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Vlahi
Vukašin Mrnjavčević
Vukašin Mrnjavčević je bil srednjeveški srbski velikaš, ki je kot srbski kralj vladal od leta 1365 do 1371, * okoli 1320, Livno, Bosna, † 26. september 1371, Černomen, Bolgarija.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Vukašin Mrnjavčević
Vukan Nemanjić
Vukan Nemanjić (srbsko Вукан Немањић/Vukan Nemanjić) je bil od leta 1202 do 1204 veliki knez Kneževine Srbije in od leta 1195 do svoje smrti veliki knez (naslovni kralj) Pomorja, * pred 1165, † po 1207.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Vukan Nemanjić
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Drugo bolgarsko cesarstvo in Zlata horda