Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Pikardija

Index Pikardija

Zgodovinska provinca Pikardija se je raztezala severno od Noyona do Calaisa, preko celotnega departmaja Somme in severno departmaja Aisne.

32 odnosi: Aisne (departma), Amiens, Arras, Bitka na Somi (1916), Calais, Filip Dobri, Flandrija, Francoske regije, Frankovsko cesarstvo, Gotska arhitektura, John Ruskin, Kosmati domači proizvod, Napoleon Bonaparte, Napoleonske vojne, Noyon, Oise (departma), Pablo Picasso, Pikardijska terca, Prva svetovna vojna, Saint-Quentin, Seznam departmajev Francije, Seznam francoskih provinc, Socialistična stranka (Francija), Soma, Somme (departma), Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Stoletna vojna, Stolnica Notre-Dame d'Amiens, Stolnica svetega Petra, Beauvais, Transept, Vojvodina Burgundija.

Aisne (departma)

Aisne (oznaka 02) je francoski departma, imenovan po reki Aisne, ki teče skozenj.

Novo!!: Pikardija in Aisne (departma) · Poglej več »

Amiens

Amiens je zgodovinsko glavno mesto in občina severne francoske regije Pikardije, prefektura departmaja Somme.

Novo!!: Pikardija in Amiens · Poglej več »

Arras

Arras (nizozemsko Atrecht) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, prefektura departmaja Pas-de-Calais.

Novo!!: Pikardija in Arras · Poglej več »

Bitka na Somi (1916)

Bitka na Somi je trajala med julijem in novembrom 1916.

Novo!!: Pikardija in Bitka na Somi (1916) · Poglej več »

Calais

Calais (flamsko Cales, nizozemsko Kales) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.

Novo!!: Pikardija in Calais · Poglej več »

Filip Dobri

Filip Dobri (znan tudi kot Filip III. Burgundski), vojvoda Burgundije, * 31. julij 1396, Dijon, Burgundija, † 15. junij 1467, Brugge, Flandrija.

Novo!!: Pikardija in Filip Dobri · Poglej več »

Flandrija

Flandrija ali Flamska (nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh uradnih regij Kraljevine Belgije - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto..

Novo!!: Pikardija in Flandrija · Poglej več »

Francoske regije

Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).

Novo!!: Pikardija in Francoske regije · Poglej več »

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo, tudi Frankovski imperij ali Frankovsko kraljestvo (latinsko Regnum Francorum), je bilo država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc Retija in Gornja Germanija v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Novo!!: Pikardija in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »

Gotska arhitektura

stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv.

Novo!!: Pikardija in Gotska arhitektura · Poglej več »

John Ruskin

John Ruskin (8. februar 1819 - 20. januar 1900) je bil vodilni angleški umetniški kritik viktorijanske dobe, pa tudi umetniški pokrovitelj, tehnični risar, slikar akvarelov, ugledni družbeni mislec in človekoljub.

Novo!!: Pikardija in John Ruskin · Poglej več »

Kosmati domači proizvod

Kosmati domači proizvod (kratica KDP), bolj pogosto bruto domači proizvod (kratica BDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.

Novo!!: Pikardija in Kosmati domači proizvod · Poglej več »

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Novo!!: Pikardija in Napoleon Bonaparte · Poglej več »

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Novo!!: Pikardija in Napoleonske vojne · Poglej več »

Noyon

Noyon je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Oise regije Pikardije.

Novo!!: Pikardija in Noyon · Poglej več »

Oise (departma)

Oise (oznaka 60) je francoski departma, imenovan po reki Oise, ki teče skozenj.

Novo!!: Pikardija in Oise (departma) · Poglej več »

Pablo Picasso

Signatur Pablo Picasso Pablo Ruiz Picasso, špansko-francoski slikar, grafik in kipar, * 25. oktober 1881, Málaga, Španija, † 8. april 1973, Mougins, Francija.

Novo!!: Pikardija in Pablo Picasso · Poglej več »

Pikardijska terca

Pikardijska terca je velika terca (v3) v zadnjem trizvoku molovske skladbe, ki določa, da se skladba, napisana v molovi tonaliteti končuje z durovim akordom.

Novo!!: Pikardija in Pikardijska terca · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Pikardija in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Saint-Quentin

Saint-Quentin je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Aisne.

Novo!!: Pikardija in Saint-Quentin · Poglej več »

Seznam departmajev Francije

Seznam departmajev Francije.

Novo!!: Pikardija in Seznam departmajev Francije · Poglej več »

Seznam francoskih provinc

Francosko kraljestvo je bilo vse do revolucije 4. marca 1790, porazdeljeno na province, ki so tedaj razpadle na novoustanovljene departmaje.

Novo!!: Pikardija in Seznam francoskih provinc · Poglej več »

Socialistična stranka (Francija)

Socialistična stranka (Parti Socialiste, PS) je socialno-demokratična politična stranka v Franciji in največja stranka francoske leve sredine.

Novo!!: Pikardija in Socialistična stranka (Francija) · Poglej več »

Soma

Soma (francosko Somme) je reka v severni francoski regiji Pikardiji, dolga 245 km.

Novo!!: Pikardija in Soma · Poglej več »

Somme (departma)

Somme (oznaka 80) je francoski departma ob Rokavskem prelivu, imenovan po reki Somi, ki teče skozenj.

Novo!!: Pikardija in Somme (departma) · Poglej več »

Srednjeevropski čas

Srednjeevropski čas (CET - Central European Time) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Novo!!: Pikardija in Srednjeevropski čas · Poglej več »

Srednjeevropski poletni čas

Srednjeevropski poletni čas, angleško Central European Summer Time (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Novo!!: Pikardija in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »

Stoletna vojna

15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je naziv za vojno, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.

Novo!!: Pikardija in Stoletna vojna · Poglej več »

Stolnica Notre-Dame d'Amiens

Stolnica bazilika Notre-Dame d'Amiens, ali pa preprosto stolnica v Amiensu, je rimskokatoliška stolnica in sedež škofa Amiensa (trenutno Jean-Luc Bouilleret).

Novo!!: Pikardija in Stolnica Notre-Dame d'Amiens · Poglej več »

Stolnica svetega Petra, Beauvais

Stolnica svetega Petra v Beauvaisu (francosko Cathédrale Saint-Pierre de Beauvais) je nepopolna rimskokatoliška stolnica.

Novo!!: Pikardija in Stolnica svetega Petra, Beauvais · Poglej več »

Transept

Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je, v cerkvenem gradbeništvu, prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.

Novo!!: Pikardija in Transept · Poglej več »

Vojvodina Burgundija

Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.

Novo!!: Pikardija in Vojvodina Burgundija · Poglej več »

Preusmerja sem:

Picardie.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »