Kazalo
72 odnosi: Ajaccio, Aleksander I. Ruski, Arthur Wellesley, Arzenov trioksid, Avstrijsko cesarstvo, Belgija, Bitka pri Borodinu, Bitka pri Trafalgarju, Bitka pri Waterlooju, Bonapartizem, Brienne-le-Château, Brigadni general (Francija), Britanci, Campoformijski mir, Celovec, Cezar (naslov), Code civil, Državni udar, Dunaj, Egipt, Elba, Emmanuel-Joseph Sieyès, Feldmaršal, Fevdalizem, Fontainebleau, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Francija, Francoska revolucija, Francoski direktorij, Francozi, General, Horatio Nelson, Ilirske province, Karel V. Habsburški, Karel Veliki, Korziščina, Korzika, Leipzig, Ljubljana, Ludvik XVI. Francoski, Mihail Ilarionovič Kutuzov, Monarh, Moskva, Napoleon II., Nemška zveza, Papeška država, Papež Pij VII., Pariz, Politika, Prusija, ... Razširi indeks (22 več) »
- Francoski cesarji
- Francoski generali
- Francoski rimokatoličani
- Francoski vojskovodje
- Italijanski Francozi
- Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev
- Maršali Francije
- Odpovedali se prestolu
- Rojeni leta 1769
- Umrli leta 1821
- Umrli za rakom želodca
- Vojaški guvernerji Pariza
Ajaccio
Ajaccio (italijansko) je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije - otoka Korzike, prefektura departmaja Južne Korzike.
Poglej Napoleon Bonaparte in Ajaccio
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Napoleon Bonaparte in Aleksander I. Ruski
Arthur Wellesley
Arthur Wellesley, 1.
Poglej Napoleon Bonaparte in Arthur Wellesley
Arzenov trioksid
Arzenov trioksid, arzenov (III) oksid ali arzenik je spojina z molekulsko formulo As2O3.
Poglej Napoleon Bonaparte in Arzenov trioksid
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Napoleon Bonaparte in Avstrijsko cesarstvo
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Napoleon Bonaparte in Belgija
Bitka pri Borodinu
Bitka pri Borodinu je potekala 7. septembra 1812.
Poglej Napoleon Bonaparte in Bitka pri Borodinu
Bitka pri Trafalgarju
Bitka pri Trafalgarju je bila pomorska bitka med združenim francoskim in španskim ladjevjem ter britanskim ladjevjem v času Napoleonovih vojn.
Poglej Napoleon Bonaparte in Bitka pri Trafalgarju
Bitka pri Waterlooju
Williama Sadlerja Bitka pri Waterlooju se je odvijala v nedeljo, 18.
Poglej Napoleon Bonaparte in Bitka pri Waterlooju
Bonapartizem
Bonapartizem je prehodna oblika vladavine, ki nastopi ob prehodu politične ureditve iz fevdalizma v nov sistem (na primer republiko).
Poglej Napoleon Bonaparte in Bonapartizem
Brienne-le-Château
Brienne-le-Château je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Aube regije Šampanja-Ardeni.
Poglej Napoleon Bonaparte in Brienne-le-Château
Brigadni general (Francija)
Charles de Gaulle s kepijem brigadnega generala; jasno sta vidni tudi dve zvezdi na levem rokavu. Brigadni general (izvirno Général de brigade; dobesedno general brigade) je višji vojaški čin, ki je v uporabi v Francoski kopenski vojski in Francoski žandarmeriji; v Francoskem vojnem letalstvu mu ustreza čin letalskega brigadnega generala (Général de brigade aérienne), medtem ko mu v Francoski vojni mornarici ustreza čin kontraadmirala.
Poglej Napoleon Bonaparte in Brigadni general (Francija)
Britanci
Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.
Poglej Napoleon Bonaparte in Britanci
Campoformijski mir
Pogodba Campoformijski mir sta 17. oktobra 1797 podpisala Napoleonom Bonaparte in grof Ludwik von Cobenzl v Campo Formio pri Vidmu kot predstavnika republike Francije in Habsburžanov.
Poglej Napoleon Bonaparte in Campoformijski mir
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Napoleon Bonaparte in Celovec
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Napoleon Bonaparte in Cezar (naslov)
Code civil
Code civil je francoski civilni zakonik, ki je izšel leta 1804 in je zajemal celotno civilno pravo, ki ga je ločil od gospodarskega.
Poglej Napoleon Bonaparte in Code civil
Državni udar
Tajskem leta 2006. Držávni udár ali púč je hitra, nasilna sprememba oblasti.
Poglej Napoleon Bonaparte in Državni udar
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Napoleon Bonaparte in Dunaj
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Napoleon Bonaparte in Egipt
Elba
Portoferraio, glavno mesto otoka Elba (latinsko Ilva) je italijanski otok v Sredozemskem morju.
Poglej Napoleon Bonaparte in Elba
Emmanuel-Joseph Sieyès
Emmanuel-Joseph Sieyès (Si-j`es), francoski rimskokatoliški duhovnik in politik, * 3. marec 1748, † 20. junij 1836.
Poglej Napoleon Bonaparte in Emmanuel-Joseph Sieyès
Feldmaršal
Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).
Poglej Napoleon Bonaparte in Feldmaršal
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Napoleon Bonaparte in Fevdalizem
Fontainebleau
Fontainebleau je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Poglej Napoleon Bonaparte in Fontainebleau
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Napoleon Bonaparte in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Napoleon Bonaparte in Francija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Napoleon Bonaparte in Francoska revolucija
Francoski direktorij
Francoski direktorij, splošno znan kot »direktorij« je imel v Franciji izvršno oblast od 2.
Poglej Napoleon Bonaparte in Francoski direktorij
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Napoleon Bonaparte in Francozi
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Poglej Napoleon Bonaparte in General
Horatio Nelson
Horatio Nelson (naslovi: vojvoda Bronte, baron Nilski in Burnhamsko-Thorpski), angleški admiral, * 1758, Burnham Thorpe (Norfolk, Anglija), † 1805, bitka pri Trafalgarju.
Poglej Napoleon Bonaparte in Horatio Nelson
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Poglej Napoleon Bonaparte in Ilirske province
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Napoleon Bonaparte in Karel V. Habsburški
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Napoleon Bonaparte in Karel Veliki
Korziščina
Korziščina (korziško corsu ali lingua corsa) je romanski jezik, ki ga govorijo na otoku Korziki in skrajnem severu otoka Sardinije.
Poglej Napoleon Bonaparte in Korziščina
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Napoleon Bonaparte in Korzika
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Napoleon Bonaparte in Leipzig
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Napoleon Bonaparte in Ljubljana
Ludvik XVI. Francoski
Ludvik XVI. (rojen kot Louis-Auguste; posmehljivo imenovan tudi Ludvik Zadnji), kralj Francije in Navare iz družine Bourbonov, * 23. avgust 1754, Versailles, Francija, † 21. januar 1793, Pariz.
Poglej Napoleon Bonaparte in Ludvik XVI. Francoski
Mihail Ilarionovič Kutuzov
Knez Mihail Ilarionovič Goleniščev-Kutuzov (svetlejši knez Goleniščev-Kutuzov-Smolenski) (rusko князь Михаи́л Илларио́нович Голени́щев-Куту́зов (светле́йший князь Голени́щев-Куту́зов-Смоле́нский)), ruski vojskovodja, feldmaršal, diplomat in plemič, * 16.
Poglej Napoleon Bonaparte in Mihail Ilarionovič Kutuzov
Monarh
Monarh je suveren vladar države.
Poglej Napoleon Bonaparte in Monarh
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Napoleon Bonaparte in Moskva
Napoleon II.
Napoleon II (Napoléon François Joseph Charles Bonaparte) je bil leta 1815 nekaj tednov sporen francoski cesar.
Poglej Napoleon Bonaparte in Napoleon II.
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Poglej Napoleon Bonaparte in Nemška zveza
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Napoleon Bonaparte in Papeška država
Papež Pij VII.
Papež Pij VII. (rojen kot Barnaba Gregorio Chiaramonti, benediktinski) italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 14. avgust 1742 Cesena, † 20. avgust 1823 Rim, Papeška država.
Poglej Napoleon Bonaparte in Papež Pij VII.
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Napoleon Bonaparte in Pariz
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Napoleon Bonaparte in Politika
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Napoleon Bonaparte in Prusija
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Poglej Napoleon Bonaparte in Prvo Francosko cesarstvo
Razsvetljeni absolutizem
Razsvetljeni absolutizem je oblika absolutistične monarhije ali despotizma, v kateri so bili vladarji pod vplivom idej razsvetljenstva.
Poglej Napoleon Bonaparte in Razsvetljeni absolutizem
Renska zveza
Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.
Poglej Napoleon Bonaparte in Renska zveza
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Napoleon Bonaparte in Ruski imperij
Seznam francoskih generalov
Seznam francoskih generalov.
Poglej Napoleon Bonaparte in Seznam francoskih generalov
Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.
Poglej Napoleon Bonaparte in Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih politikov
Seznam francoskih politikov.
Poglej Napoleon Bonaparte in Seznam francoskih politikov
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Napoleon Bonaparte in Seznam rimskih cesarjev
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Napoleon Bonaparte in Srednja Evropa
Sveta Helena (otok)
Sveta Helena je oddaljen vulkanski otok v južnem Atlantskem oceanu, ki spada pod Združeno kraljestvo.
Poglej Napoleon Bonaparte in Sveta Helena (otok)
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Napoleon Bonaparte in Sveto rimsko cesarstvo
Toulon
Toulon (antični starorimski Telo Martius; standardno okcitansko Tolon, lokalno/provansalsko Touloun) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in veliko vojaško pristanišče na sredozemski obali z glavno francosko pomorsko bazo, prefektura departmaja Var.
Poglej Napoleon Bonaparte in Toulon
Vojaška akademija
Vojaška akademija je izobraževalno-znanstvena visokošolska ustanova, ki pripravlja kandidate za službo v častniških korpusih vojske, vojne mornarice, vojnega letalstva ali obalne straže, ali pa zagotavlja izobrazbo v servisnem okolju.
Poglej Napoleon Bonaparte in Vojaška akademija
Vojna mornarica
Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.
Poglej Napoleon Bonaparte in Vojna mornarica
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Napoleon Bonaparte in Vojska
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Poglej Napoleon Bonaparte in Zahodna Evropa
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Napoleon Bonaparte in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Poglej Napoleon Bonaparte in Zgodovina Italije
15. avgust
15.
Poglej Napoleon Bonaparte in 15. avgust
1769
1769 (MDCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Napoleon Bonaparte in 1769
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Napoleon Bonaparte in 1821
5. maj
5.
Poglej Napoleon Bonaparte in 5. maj
Glej tudi
Francoski cesarji
Francoski generali
Francoski rimokatoličani
Francoski vojskovodje
Italijanski Francozi
Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev
Maršali Francije
Odpovedali se prestolu
Rojeni leta 1769
Umrli leta 1821
Umrli za rakom želodca
Vojaški guvernerji Pariza
Prav tako znan kot Napoléon, Napoleon I, Napoleon I., Napoleon I. Bonaparte, Napoleon I. Francoski.