Kazalo
137 odnosi: Aleksej I. Komnen, Andronik II. Paleolog, Antonin Pij, Arabščina, Arabci, Avgust (naslov), Avstronezijski jeziki, Španščina, Štefan Dušan, Štefan Uroš V., Žitvanski mir, Četrta križarska vojna, Baltski jeziki, Bližnji vzhod, Bokmål, Car, Cesar (priimek), De ceremoniis, Decij, Despot (dvorni naslov), Despotizem, Diadumenijan, Domestikos, Domicijan, Elagabal, Estonščina, Etruščani, Ferščina, Filip Arabec, Filip II., Filotejev Kletorologij, Flavijci, Francoščina, Friderik III. Habsburški, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Galba, Galien, Galski imperij, Germanski jeziki, Gordijan III., Gracijan (rimski cesar), Gruzinščina, Hebrejščina, Heraklij, Hostilijan, Imperator, Indoiranski jeziki, Islandščina, Italijanščina, ... Razširi indeks (87 več) »
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Cezar (naslov) in Aleksej I. Komnen
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Poglej Cezar (naslov) in Andronik II. Paleolog
Antonin Pij
Antonin Pij (latinsko),Weigel, Antoninus Pius.
Poglej Cezar (naslov) in Antonin Pij
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Cezar (naslov) in Arabščina
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Cezar (naslov) in Arabci
Avgust (naslov)
Kovanec cesarja Dioklecijana z napisom DIOCLETIANUS AUGOSTUS Avgust (latinsko, mn., slovensko veličasten, mogočen, velespoštovan) je bil starorimski naslov, ki je bil hkrati naslov in ime prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana.
Poglej Cezar (naslov) in Avgust (naslov)
Avstronezijski jeziki
Avstronezijski jeziki so družina jezikov, ki se govorijo na širšem področju jugovzhodne Azije in Pacifika, npr.
Poglej Cezar (naslov) in Avstronezijski jeziki
Španščina
Španščina, imenovana tudi kastiljščina, je iberoromanski jezik, po številu govorcev pa drugi najbolj razširjeni jezik na svetu (po angleščini).
Poglej Cezar (naslov) in Španščina
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Cezar (naslov) in Štefan Dušan
Štefan Uroš V.
Štefan Uroš V. Nemanjić (srbsko Стефан Урош V/Stefan Uroš V), znan tudi kot Uroš Nemočni (srbsko Урош Нејаки/Uroš Nejaki) je bil drugi cesar (car) Srbskega cesarstva, ki je vladal od leta 1355 do 1371.
Poglej Cezar (naslov) in Štefan Uroš V.
Žitvanski mir
Žitvanski mir je bil mirovni sporazum, s katerim se je 11.
Poglej Cezar (naslov) in Žitvanski mir
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Cezar (naslov) in Četrta križarska vojna
Baltski jeziki
Baltski jeziki so skupina indoevropskih jezikov, kamor spadajo litovski, latvijski in izumrli staropruski jezik.
Poglej Cezar (naslov) in Baltski jeziki
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Cezar (naslov) in Bližnji vzhod
Bokmål
Bokmål (dejansko »knjižni jezik«) je najpogosteje uporabljana različica norveškega jezika; drugi jezik je nynorsk.
Poglej Cezar (naslov) in Bokmål
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Cezar (naslov) in Car
Cesar (priimek)
Cesar je pogost priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 31.
Poglej Cezar (naslov) in Cesar (priimek)
De ceremoniis
De ceremoniis, tudi cærimoniis ali cerimoniis, je latinski naslov opisa slavnostnega protokola na dvoru bizantinskega cesarja v Konstantinoplu.
Poglej Cezar (naslov) in De ceremoniis
Decij
Gaj Mesij Kvint Trajan Decij (latinsko), včasih krajše Trajan Decij, je bil od leta 249 do 251 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 201, Budalia, Gornja Mezija, Rimsko cesarstvo, † junij 251, Abrit, Spodnja Mezija, Rimsko cesarstvo. Decija so kot uglednega politika v času vladavine Filipa Arabca za cesarja proglasili njegovi vojaki po zadušitvi upora v Meziji.
Poglej Cezar (naslov) in Decij
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej Cezar (naslov) in Despot (dvorni naslov)
Despotizem
Despotizem je strokovni izraz, ki se uporablja za označevanje vrste vladavine in sicer pomeni vladavino despota, torej vladarja, ki vlada s popolno oblastjo.
Poglej Cezar (naslov) in Despotizem
Diadumenijan
Diadumenijan (latinsko) je bil sin rimskega cesarja Makrina, ki je od maja 217 do leta 218 vladal kot njegov cezar, leta 218 pa kot avgust, * 14. ali 19. september 208, † 218.
Poglej Cezar (naslov) in Diadumenijan
Domestikos
Domestikos (grško, iz latinskega domesticus, domač) je bil državni, cerkveni in vojaški položaj v poznem Rimskem in Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Cezar (naslov) in Domestikos
Domicijan
Domicijan (latinsko), 11.
Poglej Cezar (naslov) in Domicijan
Elagabal
Elagabal (latinsko), rimski cesar (218 – 222) iz severske dinastije, * okrog 203, Emesa, Sirija, † 11. marec 222, Rim.
Poglej Cezar (naslov) in Elagabal
Estonščina
Estonščina je uralski jezik, ki je uradni jezik v baltski državi Estoniji in eden od uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Cezar (naslov) in Estonščina
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Cezar (naslov) in Etruščani
Ferščina
Fêrščina je zahodni nordijski oziroma zahodnoskandinavski jezik s približno 48.000 govorci na Ferskih otokih in okrog 25.000 na Danskem, se pravi skupno približno 80.000.
Poglej Cezar (naslov) in Ferščina
Filip Arabec
Filip Arabec ali Filip I. (latinsko, arabsko فيليب العربى), 34.
Poglej Cezar (naslov) in Filip Arabec
Filip II.
Filip II. ali Filip mlajši (latinsko), sin in naslednik rimskega cesarja Filipa Arabca in njegove žene Marcije Otacilije Severine, * 238, † 249.
Poglej Cezar (naslov) in Filip II.
Filotejev Kletorologij
Filotejev Kletorologij (grško: Κλητορολόγιον) je najdaljši in najpomembnejši seznam bizantinskih državnih uradnikov in njihove hierarhije na cesarskem dvoru (Taktika).
Poglej Cezar (naslov) in Filotejev Kletorologij
Flavijci
Flávijci, tudi flávijska rodbina, je bila rodbina treh rimskih cesarjev, ki so vladali med letoma 69 in 96, ko je bil umorjen njen zadnji pripadnik.
Poglej Cezar (naslov) in Flavijci
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Cezar (naslov) in Francoščina
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Cezar (naslov) in Friderik III. Habsburški
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Cezar (naslov) in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Cezar (naslov) in Gaj Julij Cezar
Galba
Galba (latinsko: Servius Sulpicius Galba Augustus), guverner Tarakonske Hispanije, 6.
Poglej Cezar (naslov) in Galba
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Cezar (naslov) in Galien
Galski imperij
Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.
Poglej Cezar (naslov) in Galski imperij
Germanski jeziki
Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.
Poglej Cezar (naslov) in Germanski jeziki
Gordijan III.
Gordijan III. (latinsko), 32.
Poglej Cezar (naslov) in Gordijan III.
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Cezar (naslov) in Gracijan (rimski cesar)
Gruzinščina
Gruzínščina (tudi grúzijščina, gruzinsko ქართული ენა, kartuli ena) je uradni jezik v Gruziji.
Poglej Cezar (naslov) in Gruzinščina
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Cezar (naslov) in Hebrejščina
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Cezar (naslov) in Heraklij
Hostilijan
Hostilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od julija do novembra 251, * okoli 230, Sirmium, Spodnja Panonija, † november 251, Rim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Cezar (naslov) in Hostilijan
Imperator
Imperátor je latinska beseda za poveljnika.
Poglej Cezar (naslov) in Imperator
Indoiranski jeziki
Indoiranski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Cezar (naslov) in Indoiranski jeziki
Islandščina
Islandščina je zahodnoskandinavski jezik, ki ga govorijo na Islandiji.
Poglej Cezar (naslov) in Islandščina
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Cezar (naslov) in Italijanščina
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Poglej Cezar (naslov) in Ivan II. Komnen
Ivan VI. Kantakuzen
Ivan VI.
Poglej Cezar (naslov) in Ivan VI. Kantakuzen
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.
Poglej Cezar (naslov) in Julijan (rimski cesar)
Julijsko-klavdijska rodbina
Julijsko-Klavdijska rodbina je ime prve cesarske rodbine v Antičnem Rimu.
Poglej Cezar (naslov) in Julijsko-klavdijska rodbina
Justinijan II.
Justinijan II. (grško Ἰουστινιανός, Ioustinianós, latinsko Iustinianus), zaradi odrezanega nosa imenovan tudi Breznosi (grško Ρινότμητος, Rinotmētos), je bil zadnji bizantinski cesar iz Heraklijeve dinastije, ki je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, * 669, † 4.
Poglej Cezar (naslov) in Justinijan II.
Kaligula
Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.
Poglej Cezar (naslov) in Kaligula
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Poglej Cezar (naslov) in Karakala
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Cezar (naslov) in Karel Veliki
Klavdij I.
Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.
Poglej Cezar (naslov) in Klavdij I.
Komod
Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.
Poglej Cezar (naslov) in Komod
Konstancij Gal
Flavij Klavdij Konstancij Gal (latinsko) je bil od leta 351 do 354 sovladar nižjega ranga (''cezar'') vzhodnorimskega cesarja Konstancija II..
Poglej Cezar (naslov) in Konstancij Gal
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Cezar (naslov) in Konstancij II.
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Poglej Cezar (naslov) in Konstancij Klor
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Poglej Cezar (naslov) in Konstans
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Cezar (naslov) in Konstantin I. Veliki
Konstantin II.
Konstantin II. (latinsko: Flavius Claudius Constantinus Augustus),Jones, str.
Poglej Cezar (naslov) in Konstantin II.
Konstantin X. Dukas
Konstantin X. Dukas (grško, Kōnstantinos X Doukas), bizantinski cesar od 1059 do 1067, * 1006, † 22. maj 1067.
Poglej Cezar (naslov) in Konstantin X. Dukas
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Cezar (naslov) in Konstantinopel
Konstantinopelski sporazum (1533)
Konstantinopelski sporazum (turško İstanbul antlaşması) sta 22.
Poglej Cezar (naslov) in Konstantinopelski sporazum (1533)
Konstantinska dinastija
Konstantinska dinastija je neformalno ime vladarske družine Rimskega cesarstva od Konstancija Klora († 305) do smrti Julijana Odpadnika († 363).
Poglej Cezar (naslov) in Konstantinska dinastija
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Cezar (naslov) in Krimski kanat
Kučukkajnarški mir
Kučukkajnarški mir (rusko Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, turško Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21.
Poglej Cezar (naslov) in Kučukkajnarški mir
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Cezar (naslov) in Latinščina
Leon I. Tračan
Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.
Poglej Cezar (naslov) in Leon I. Tračan
Leon II. (bizantinski cesar)
Leon II. (grško Λέων Β΄, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od 18. januarja do 17. novembra 474, * okoli 467, † 17. november 474.
Poglej Cezar (naslov) in Leon II. (bizantinski cesar)
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Poglej Cezar (naslov) in Leon III. Izavrijec
Licinij I.
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal.
Poglej Cezar (naslov) in Licinij I.
Lucij Ver
Lucij Ver (latinsko) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.
Poglej Cezar (naslov) in Lucij Ver
Majorijan
Majorijan (latinsko Flavius Iulius Valerius Maiorianus Augustus) je bil cesar Zahodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 461, * okoli 420, † 7. avgust 461.
Poglej Cezar (naslov) in Majorijan
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Cezar (naslov) in Maksimijan
Maksimin Tračan
Maksimin Tračan (latinsko), znan tudi kot Maksimin I., je bil uzurpator in cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal v letih 235-238, * okoli 173, † 238.
Poglej Cezar (naslov) in Maksimin Tračan
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Cezar (naslov) in Manuel I. Komnen
Marija Bagrationi
Marta-Marija Bagrationi (grško: Μαρία της Αλανίας, gruzijsko: მართა, მარიამი), bizantinska cesarica, hčerka gruzijskega kralja Bagrata IV., žena bizantinskega cesarja Mihaela VII. Dukasa, kasneje tudi cesarja Nikefora III.
Poglej Cezar (naslov) in Marija Bagrationi
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Poglej Cezar (naslov) in Mark Avrelij
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Cezar (naslov) in Mehmed II. Osvajalec
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Poglej Cezar (naslov) in Mihael III. Pijanec
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Poglej Cezar (naslov) in Mihael VIII. Paleolog
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Cezar (naslov) in Moskva
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Cezar (naslov) in Neron
Nerva
Nerva, rimski cesar, * 8. november 30, † 27. januar 98.
Poglej Cezar (naslov) in Nerva
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Cezar (naslov) in Nikifor II. Fokas
Orhan I.
Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.
Poglej Cezar (naslov) in Orhan I.
Osmanščina
Osmanščina (tudi otomanščina, osmanska turščina) je bila različica turškega jezika, ki se je uporabljala kot administrativni in knjižni jezik v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Cezar (naslov) in Osmanščina
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Cezar (naslov) in Osmansko cesarstvo
Oton (rimski cesar)
Oton (latinsko), rimski cesar, * 28. april 32, † 16. april 69.
Poglej Cezar (naslov) in Oton (rimski cesar)
Papež Leon III.
Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Cezar (naslov) in Papež Leon III.
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Cezar (naslov) in Perzijci
Portugalščina
Portugalščina (portugalsko português) je iberoromanski jezik, katerega domovina sta Portugalska in Galicija.
Poglej Cezar (naslov) in Portugalščina
Protovestiarij
Protovestiarij (grško πρωτοβεστιάριος, prvi vestiarij) je bil visok bizantinski dvorni položaj, prvotno rezerviran za evnuhe.
Poglej Cezar (naslov) in Protovestiarij
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Cezar (naslov) in Prvo bolgarsko cesarstvo
Publij Septimij Geta
Geta (latinsko), 23. cesar Rimskega cesarstva kot sovladar s svojim očetom Septimijem Severjem (198-211) in svojim starejšim bratom Karakalo (209-211), dokler ni bil na njegov ukaz ubit, * 7. marec 189, † 19. december 211.
Poglej Cezar (naslov) in Publij Septimij Geta
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Cezar (naslov) in Rimska republika
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Cezar (naslov) in Rimski senat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Cezar (naslov) in Rimsko cesarstvo
Romanski jeziki
Romanski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Cezar (naslov) in Romanski jeziki
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Cezar (naslov) in Romunščina
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Cezar (naslov) in Rusi
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Poglej Cezar (naslov) in Sanskrt
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Cezar (naslov) in Sasanidsko cesarstvo
Sebastokrator
Sebastokrator (grško σεβαστοκράτωρ, bolgarsko in srbsko cевастократор) je bil visok dvorni naslov v poznem Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Cezar (naslov) in Sebastokrator
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Cezar (naslov) in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Cezar (naslov) in Seznam rimskih cesarjev
Slon
Sloni so večja skupina sesalcev, ki tvorijo družina živali Elephantidae (sloni) v redu trobčarjev (Proboscidea).
Poglej Cezar (naslov) in Slon
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Cezar (naslov) in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Cezar (naslov) in Slovenščina
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Cezar (naslov) in Srbija
Stara angleščina
Stara angleščina (tudi anglosaščina) je zgodnja oblika angleškega jezika, ki se je govorila v delih današnje Anglije in južne Škotske med sredino 5. in sredino 12. stoletja.
Poglej Cezar (naslov) in Stara angleščina
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Cezar (naslov) in Sveto pismo
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Cezar (naslov) in Sveto rimsko cesarstvo
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Cezar (naslov) in Teodozij I.
Teodozij II.
Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.
Poglej Cezar (naslov) in Teodozij II.
Teofil (bizantinski cesar)
Teofil (grško Θεόφιλος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 829 do 842, * 813, † 20. januar 842.
Poglej Cezar (naslov) in Teofil (bizantinski cesar)
Tervel
Tervel (bolgarsko: Тервел), v nekaterih bizantinskih virih tudi Tarvel, Terval in Terbelis, bolgarski cesar z začetka 8.
Poglej Cezar (naslov) in Tervel
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Cezar (naslov) in Tesalija
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Cezar (naslov) in Tiberij
Tit Flavij
Tit Flavij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 79-81, * 30.
Poglej Cezar (naslov) in Tit Flavij
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Cezar (naslov) in Trajan
Trebonijan Gal
Gaj Vibij Trebonijan Gal (latinsko) je bil od junija 251 do avgusta 253 socesar Rimskega cesarstva, * 206, Rimska Italija, † avgust 253, Interamna (sedanji Terni), Rimska Italija.
Poglej Cezar (naslov) in Trebonijan Gal
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Cezar (naslov) in Turščina
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Poglej Cezar (naslov) in Turški jeziki
Uralski jeziki
Uralski jeziki so jezikovna družina, ki vsebuje okoli 35 jezikov in šteje približno 25 milijonov govorcev.
Poglej Cezar (naslov) in Uralski jeziki
Urdujščina
Urdujščina (Urdu:اُردُو)(Znan tudi kot indiginalno Lashkari lokalni: لشکری) ali moderna standardna urdujščina je nacionalni jezik Pakistana in uradni jezik šestih držav Indije.
Poglej Cezar (naslov) in Urdujščina
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Cezar (naslov) in Uzurpator
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
Poglej Cezar (naslov) in Vespazijan
Vitelij
Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.
Poglej Cezar (naslov) in Vitelij
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Cezar (naslov) in Vlaška
Voluzijan
Gaj Vibij Voluzijan (latinsko) je bil od novembra 251 do avgusta 253 mlajši cesar (caesar) Rimskega cesarstva in vladal skupaj s svojim očetom Trebonijanom Galom, * 230, Rimsko cesarstvo, † avgust 253, Interamna, Rimsko cesarstvo.
Poglej Cezar (naslov) in Voluzijan
Prav tako znan kot Cesar, Cesarica.