Kazalo
285 odnosi: Absolutizem, Aleksander (bizantinski cesar), Aleksej I. Komnen, Aleksej II. Komnen, Aleksej III. Angel, Aleksej IV. Angel, Aleksej V. Dukas, Anastazij I. Dikor, Anastazij II., Anatolija, Andronik I. Komnen, Andronik II. Paleolog, Andronik III. Paleolog, Andronik IV. Paleolog, Arijanstvo, Arkadij, Armenci, Artabazd, Aspar, Avgust, Avtokracija, Četrta križarska vojna, Balkan, Bazilij I. Makedonec, Bazilij II., Bazilisk (bizantinski cesar), Bitka pri Milvijskem mostu, Bitka pri Pliski, Bizanc, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Ciper, Dardanija, Dioklecijan, Dominat, Drač, Epirski despotat, Filipik Bardan, Fokas, Franki, Galija, Germani, Goti, Gracijan (rimski cesar), Hagija Sofija, Hanibalijan, Heraklij, Herson, ... Razširi indeks (235 več) »
- Bizantinski cesarji
- Seznami kraljev
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Absolutizem
Aleksander (bizantinski cesar)
Aleksander (grško Αλέξανδρος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal leta 912 in 913, * 870, † 6. junij 913.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Aleksander (bizantinski cesar)
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Aleksej I. Komnen
Aleksej II. Komnen
Aleksej II.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Aleksej II. Komnen
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Aleksej III. Angel
Aleksej IV. Angel
Aleksej IV.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Aleksej IV. Angel
Aleksej V. Dukas
Aleksej V. Dukas Murzufl (grško), cesar Bizantinskega cesarstva od 5. februarja do 12. aprila 1204 med drugim in končnim obleganjem obleganjem Bizanca v četrti križarski vojni, * 1140, † december 1205, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Aleksej V. Dukas
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Anastazij I. Dikor
Anastazij II.
Artemij Anastazij ali Anastazij II. (grško: Ἀρτέμιος Ἀναστάσιος Β΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 713 do 715, * ni znano, † 719.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Anastazij II.
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Anatolija
Andronik I. Komnen
Andronik I. Komnen (grško), bizantinski cesar, * okrog 1118, † 12. september 1185, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo Bil je sin plemiča Izaka Komnena in po očetovi strani vnuk cesarja Alekseja I. Komnena in Irene Dukas; vladal je med letoma 1183 in 1185.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Andronik I. Komnen
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Andronik II. Paleolog
Andronik III. Paleolog
Andronik III.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Andronik III. Paleolog
Andronik IV. Paleolog
Andronik IV.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Andronik IV. Paleolog
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Arijanstvo
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Arkadij
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Armenci
Artabazd
Artabazd (grško: Ἀρταύασδος ali Ἀρτάβασδος iz armenskega: Արտավազդ), bizantinski uzurpator armenskega porekla, ki je vladal od junija 741 ali 742 do novembra 743, * ni znano, † 743.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Artabazd
Aspar
Flavij Ardabur Aspar (latinsko) je bil vzhodnorimski patricij (primus patriciorum) in poveljnik vzhodnorimske kopenske vojske (magister militum) alansko-gotskega porekla, * okoli 400, † okoli 471.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Aspar
Avgust
Avgust ali veliki srpan je osmi mesec gregorijanskega koledarja.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Avgust
Avtokracija
Avtokracija je oblika vladavine, kjer pripada vsa oblast samo eni osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno samovoljo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Avtokracija
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Četrta križarska vojna
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Balkan
Bazilij I. Makedonec
Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Bazilij I. Makedonec
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Bazilij II.
Bazilisk (bizantinski cesar)
Bazilisk (latinsko, grško je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 475 do 476. Na oblast je prišel po uporu, v katerem so odstavili cesarja Zenona, * ni znano, † 476. Bil je brat cesarice Elije Verine, soproge cesarja Leona I. (vladal (457–474). Sorodstvo s cesarsko družino mu je omogočilo vojaško kariero, ki se je po manjših začetnih uspehih končala leta 468, ko je vodil rimsko invazijo proti Vandalom v severni Afriki.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Bazilisk (bizantinski cesar)
Bitka pri Milvijskem mostu
Bitka pri Milvijskem mostu je bila bitka med rimskima cesarjema Konstantinom I. in Maksencijem, ki je potekala 28. oktobra 312.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Bitka pri Milvijskem mostu
Bitka pri Pliski
Bitka pri Pliski ali bitka na Vrbiškem prelazu je bila niz spopadov med bizantinsko vojsko, zbrano iz vseh delov Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Nikiforja I. in bolgarsko vojsko pod poveljstvom kana Kruma.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Bitka pri Pliski
Bizanc
thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Bizanc
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Bizantinski senat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Bizantinsko cesarstvo
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Bolgari
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Ciper
Dardanija
Dardanija in severni Balkan v pozni antiki Dardanija (latinsko, starogrško) je bila rimska in bizantinska provinca na Balkanu.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Dardanija
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Dioklecijan
Dominat
Dioklecijan Dominat ali pozno Rimsko cesarstvo je bilo despotsko zadnje obdobje Rimskega cesarstva, ki je sledilo principatu.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Dominat
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Drač
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Epirski despotat
Filipik Bardan
Filipik (grško: Φιλιππικός), bizantinski cesar armenskega porekla s pravim imenom Bardan (grško: Βαρδάνης, armensko: Վրթանես), ki je vladal od leta 711 do 713, * ni znano, † 20. januar 714 ali 715.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Filipik Bardan
Fokas
Fokasov kovanec, kovan v Konstantinoplu v letih 604–607. Napis se bere: DN FOCAS PЄRP AVG / VICTORI A AVςCh in se konča z tavrogramomom ∆//CONOB.. Fokas (latinsko Focas, grško Φωκάς, Phōkás) je bil od leta 602 do 610 cesar Bizantinskega cesarstva, * 547, Trakija ali Kapadokija, † 5.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Fokas
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Franki
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Galija
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Germani
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Goti
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Gracijan (rimski cesar)
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Hagija Sofija
Hanibalijan
Bronasti follis »kralja« Hanibalijana, skovan v Konstantinoplu leta 336/337. Na reverzu kovanca je poosebljenje reke Evfrat, kar simbolično nakazuje Hanibalijanove pretenzije na vzhodu. Flavius Hannibalianus, član Konstantinove dinastije, od leta 335 do smrti Rex Regem et Ponticarum Gentium (Kralj kraljev in pontskih ljudstev) na vzhodu Rimskega cesarstva, * ni znano, † september 337, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Hanibalijan
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Heraklij
Herson
Herson je mesto na jugu Ukrajine (Rusija trdi, da je mesto v Ruski federaciji).
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Herson
Ikonodulstvo
Ikonodulstvo ali ikonodulija (grško.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Ikonodulstvo
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Ikonoklazem
Irena Atenska
Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Irena Atenska
Italsko kraljestvo (476–493)
Odoakrovo Italsko kraljestvo je bila neformalna germanska država na Apeninskem polotoku.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Italsko kraljestvo (476–493)
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Ivan I. Cimisk
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Ivan II. Komnen
Ivan III. Dukas Vatac
Ivan III.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Ivan III. Dukas Vatac
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan V. Paleolog
Ivan V. Paleolog (grško, Iōannēs V Palaiologos) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal v letih 1341-1376 in 1379-1391, * 18. junij 1332, Didimotika, Bizantinsko cesarstvo, † 16. februar 1391, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Ivan V. Paleolog
Ivan VI. Kantakuzen
Ivan VI.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Ivan VI. Kantakuzen
Ivan VII. Paleolog
Ivan VII.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Ivan VII. Paleolog
Ivan VIII. Paleolog
Ivan VIII.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Ivan VIII. Paleolog
Izak I. Komnen
Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Izak I. Komnen
Izak II. Angel
Izak II.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Izak II. Angel
Izavrija
Lokacija Izavrije v Mali Aziji Izavrija (antično grško, latinsko Isauria) je bila v antiki divja in geografsko izolirana gorata pokrajina v celinskem delu južne Male Azije na severnih obronkih Taurusa.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Izavrija
Jovijan
Jovijan (latinsko grško Ἰοβιανός) je bil leta 363-364 cesar Rimskega cesarstva, * 331, † 17. februar 364.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Jovijan
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Julijan (rimski cesar)
Justin I.
Justin I. (latinsko, starogrško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 518 do 527, * 2. februar 450, † 1. avgust 527). Bil je vojak, ki je kljub temu, da je bil nepismen, pri skoraj 70 letih postal bizantinski cesar. Bil je ustanovitelj Justinijanske dinastije, katero je nadaljeval njegov nečak Justinijan I., zaslužen za uvedbo zakonov, ki so zmanjšali vpliv starega rimskega plemstva.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Justin I.
Justin II.
Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Justin II.
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Justinijan I.
Justinijan II.
Justinijan II. (grško Ἰουστινιανός, Ioustinianós, latinsko Iustinianus), zaradi odrezanega nosa imenovan tudi Breznosi (grško Ρινότμητος, Rinotmētos), je bil zadnji bizantinski cesar iz Heraklijeve dinastije, ki je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, * 669, † 4.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Justinijan II.
Justinijanov zakonik
Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Justinijanov zakonik
Justinijanova dinastija
Justinijan I., mozaik v baziliki San Vitale, Ravena Konzulski diptih Justina, sina Justinijanovega bratranca Germana (540) Justinijanova dinastija je bila vladarska družina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 518 do 602.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Justinijanova dinastija
Kaloker
Kaloker (grško Καλόκαιρος, latinsko), magister pecoris camelorum (slovensko gospodar ovac in kamel, upravnik državnega prevoza) rimskega (bizantinskega), cesarja Konstantina I. Velikega na Cipru, * ni znano, † 334, Tarz, Kilikija.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Kaloker
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Kapadokija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Karel Veliki
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Kartagina (občina)
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Komneni
Konstancij Gal
Flavij Klavdij Konstancij Gal (latinsko) je bil od leta 351 do 354 sovladar nižjega ranga (''cezar'') vzhodnorimskega cesarja Konstancija II..
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstancij Gal
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstancij II.
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstancij Klor
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstans
Konstans II.
Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstans II.
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstantin I. Veliki
Konstantin III. (bizantinski cesar)
Heraklij Konstantin (latinsko Heraclius novus Constantinus, grško Ἡράκλειος Κωνσταντῖνος, Herakleios Konstantinos) pogosto omenjen kot Konstantin III., je bil eden najkrajše vladajočih bizantinskih cesarjev, ki je vladal tri mesece leta 641, * 3.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstantin III. (bizantinski cesar)
Konstantin IV.
Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstantin IV.
Konstantin IX. Monomah
Konstantin IX.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstantin IX. Monomah
Konstantin V. Kopronim
Konstantin V. Kopronim (grško: Κωνσταντίνος Ε΄ Κοπρώνυμος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 741 do 775, * 718, † 14. september 775.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstantin V. Kopronim
Konstantin VI.
Konstantin VI. (grško: Κωνσταντίνος Ϛ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 780 do 797, * 771, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 797, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstantin VI.
Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VII.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VIII.
Konstantin VIII. (grško Κωνσταντῖνος Η΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od 15.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstantin VIII.
Konstantin X. Dukas
Konstantin X. Dukas (grško, Kōnstantinos X Doukas), bizantinski cesar od 1059 do 1067, * 1006, † 22. maj 1067.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstantin X. Dukas
Konstantin XI. Paleolog
Konstantin XI.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstantin XI. Paleolog
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Konstantinopel
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Krščanstvo
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Kreta
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Latinsko cesarstvo
Leon I. Tračan
Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Leon I. Tračan
Leon II. (bizantinski cesar)
Leon II. (grško Λέων Β΄, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od 18. januarja do 17. novembra 474, * okoli 467, † 17. november 474.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Leon II. (bizantinski cesar)
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Leon III. Izavrijec
Leon IV. Hazar
Leon IV.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Leon IV. Hazar
Leon V. Armenec
Leon V. Armenec (grško: Λέων Ε΄ ὁ Ἀρμένιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 813 do 820, * 775, † 25.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Leon V. Armenec
Leon VI. Modri
Leon VI.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Leon VI. Modri
Logotet
Logotet (grško, logothétēs, mn., logothétai, latinsko logotheta, mn. logothetae, bolgarsko логотет, logotet, romunsko logofăt, srbsko логотет, logotet) je bil uradniški naziv, ki izvira iz Bizantinskega cesarstva.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Logotet
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Magister militum
Magister pecoris camelorum
Magister pecoris camelorum (slovensko gospodar drobnice in kamel, upravnik državnega prevoza) je bil v poznem Rimskem cesarstvu funkcionar, ki je skrbel za državni prevoz.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Magister pecoris camelorum
Magnencij
Magnencij (latinsko: Flavius Magnus Magnentius), uzurpator Rimskega cesarstva, vladal od 18.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Magnencij
Makedonija (rimska provinca)
Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Makedonija (rimska provinca)
Makedonska dinastija
Bazilij I. Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Makedonska dinastija
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Manuel I. Komnen
Manuel II. Paleolog
Manuel II.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Manuel II. Paleolog
Marcijan
Marcijan (latinsko) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 450 do 457, * 392, † 27. januar 457.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Marcijan
Mavricij (bizantinski cesar)
Mavricij (latinsko, grško, Flávios Mavríkios Tivérios Ávgoustos) je bil od leta 582 do 602 cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, * 539, † 27. november 602.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Mavricij (bizantinski cesar)
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Mehmed II. Osvajalec
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Mezopotamija
Mihael I. Rangab
Mihael I. Rangab (grško: Μιχαήλ Α΄ Ραγκαβές), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 811 do 813, * okoli leta 770, † 11.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Mihael I. Rangab
Mihael II. Amorijec
Mihael II. (grško Μιχαήλ Β) z vzdevkom Amorijec ali Jecljavec je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je kot prvi iz Amorijske (ali Frigijske) dinastije vladal od decembra 820 do svoje smrti 2.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Mihael II. Amorijec
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Mihael III. Pijanec
Mihael IV. Paflagonec
Mihael IV.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Mihael IV. Paflagonec
Mihael IX. Paleolog
Mihael IX.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Mihael IX. Paleolog
Mihael V. Kalafat
Mihael V. Kalafat (grško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal štiri mesece leta 1041-1042, * 1015, 24. avgust 1042.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Mihael V. Kalafat
Mihael VII. Dukas
Mihael VII.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Mihael VII. Dukas
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Mihael VIII. Paleolog
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Monarhija
Monofizitizem
Monofizitizem je bilo krščansko kristološko gledanje (z vidika katoliške, pravoslavne in protestantskih Cerkva herezija), ki se je razvilo v okviru aleksandrijske šole v poznem 4.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Monofizitizem
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Niš
Nicejska veroizpoved
nicejsko-carigrajske veroizpovedi (381) Nicejska veroizpoved je bila zapisana po Prvem nicejskem koncilu leta 325, ki je bil tudi prvi ekumenski koncil.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Nicejska veroizpoved
Nikefor III. Botanijat
Nikefor III.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Nikefor III. Botanijat
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Nikejsko cesarstvo
Nikifor I. Logotet
Nikifor I. Logotet (grško: Νικηφόρος Α΄, "Prinašalec zmage"), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 802 do 811, * ni znano, † 26.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Nikifor I. Logotet
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Nikifor II. Fokas
Nikolaj Kanabos
Nikolaj Kanabos (grško: Νικολαος Καναβος), bizantinski cesar leta 1204, * ni znano, † verjetno 8. februarja 1204.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Nikolaj Kanabos
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Omajadski kalifat
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Osmansko cesarstvo
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Ostrogoti
Paleologi
Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Paleologi
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Papež
Papež Leon III.
Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Papež Leon III.
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Patriarh
Perzijsko cesarstvo
Perzijsko cesarstvo se lahko nanaša na.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Perzijsko cesarstvo
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Principat
Prvi nicejski koncil
Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Carigrad), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Prvi nicejski koncil
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Prvo bolgarsko cesarstvo
Roman I. Lekapen
Roman I. Lekapen (grško Ρωμανός Α΄ Λακαπηνός) je bil armenski poveljnik bizantinske voje mornarice, ki je od leta 920 do odstavitve 16.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Roman I. Lekapen
Roman II.
Roman II. (grško Ρωμανός Β΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 959 do 963, ko je nenadoma umrl, * okoli 938, † 15. marec 963.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Roman II.
Roman III. Argir
Roman III.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Roman III. Argir
Roman IV. Diogen
Roman IV.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Roman IV. Diogen
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Sasanidsko cesarstvo
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Sirija
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Solidus
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Srednji vek
Stavrakij
Stavrakij (grško: Σταυράκιος), cesar Bizantinskega cesarstva od 26.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Stavrakij
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Sultan
Suverenost
Suverenost je izvirna oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti).
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Suverenost
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Sveto rimsko cesarstvo
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Teoderik Veliki
Teodor I. Laskaris
Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Teodor I. Laskaris
Teodor II. Laskaris
Teodor II.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Teodor II. Laskaris
Teodora II.
Teodora II. (grško Θεοδώρα) je bila žena bizantinskega cesarja Teofila in od Teofilove smrti leta 842 do leta 855 regentka za svojega sina Mihaela III., * okoli 815, Paflagonija, † 15. februar 867, Konstantinopel.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Teodora II.
Teodora III.
Teodora (grško) je bila cesarica Bizantinskega cesarstva, ki je kot socesarica sestre Zoe vladala dva meseca leta 1042 in kot samostojna cesarica od 11.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Teodora III.
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Teodozij I.
Teodozij II.
Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Teodozij II.
Teodozij III.
Teodozij III. (grško: Θεοδόσιος Γ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od maja 715 do 25. marca 717.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Teodozij III.
Teofil (bizantinski cesar)
Teofil (grško Θεόφιλος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 829 do 842, * 813, † 20. januar 842.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Teofil (bizantinski cesar)
Tiberij II. Konstantin
Tiberij II.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Tiberij II. Konstantin
Tomaž Slovan
Tomaž Slovan, bizantinski vojskovodja in samozvani cesar, ki je v letih 820-823 vodil velik upor proti bizantinskemu cesarju Mihaelu II. Amorijcu, * okoli 760, Gaziura, Bizantinsko cesarstvo, † oktober 823, Arkadiopol, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Tomaž Slovan
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Toulouse
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Trapezundsko cesarstvo
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Tuberkuloza
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Turki
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Uzurpator
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Valens
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Valentinijan I.
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Vandali
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Zenon (bizantinski cesar)
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Zgodovina
Zoa (bizantinska cesarica)
Zoa Porfirogeneta (grško, življenje) je bila od 19.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in Zoa (bizantinska cesarica)
1. maj
1.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1. maj
1025
1025 (MXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1025
1028
1028 (MXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1028
1034
1034 (MXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1034
1041
1041 (MXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1041
1042
1042 (MXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1042
1043
1043 (MXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1043
1050
1050 (ML) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1050
1055
105% (MLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1055
1056
1056 (MLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1056
1057
1057 (MLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1057
1059
1059 (MLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1059
1067
1067 (MLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1067
1068
1068 (MLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1068
1071
1071 (MLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1071
1078
1078 (MLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1078
1081
1081 (MLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1081
11. april
11.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 11. april
1118
1118 (MCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1118
1143
1143 (MCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1143
1180
1180 (MCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1180
1183
1183 (MCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1183
1185
1185 (MCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1185
1195
1195 (MCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1195
1203
1203 (MCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1203
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1204
1205
1205 (MCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1205
1221
1221 (MCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1221
1222
1222 (MCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1222
1254
1254 (MCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1254
1258
1258 (MCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1258
1259
1259 (MCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1259
1261
1261 (MCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1261
1282
1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1282
1294
1294 (MCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1294
1320
1320 (MCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1320
1328
1328 (MCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1328
1341
1341 (MCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1341
1347
1347 (MCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1347
1354
1354 (MCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1354
1376
1376 (MCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1376
1379
1379 (MCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1379
1390
1390 (MCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1390
1391
1391 (MCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1391
1399
1399 (MCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1399
1402
1402 (MCDII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1402
1425
1425 (MCDXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1425
1448
1448 (MCDXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1448
1453
1453 (MCDLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1453
1460
1460 (MCDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1460
1465
1465 (MCDLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1465
1503
1503 (MDIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 1503
17. februar
17.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 17. februar
17. januar
17.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 17. januar
17. november
17.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 17. november
18. januar
18.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 18. januar
19. januar
19.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 19. januar
19. september
19.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 19. september
22. maj
22.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 22. maj
26. februar
26.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 26. februar
26. marec
26.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 26. marec
27. junij
27.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 27. junij
28. julij
28.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 28. julij
28. junij
28.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 28. junij
28. marec
28.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 28. marec
324
324 (CCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 324
333
333 (CCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 333
334
334 (CCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 334
335
335 (CCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 335
337
337 (CCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 337
350
350 (CCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 350
361
361 (CCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 361
363
363 (CCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 363
364
364 (CCCLXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 364
375
375 (CCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 375
378
378 (CCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 378
379
379 (CCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 379
395
395 (CCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 395
408
408 (CDVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 408
450
450 (CDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 450
457
457 (CDLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 457
474
474 (CDLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 474
475
475 (CDLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 475
476
476 (CDLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 476
491
491 (CDXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 491
5. oktober
5.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 5. oktober
518
518 (DXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 518
813
813 (DCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 813
820
820 (DCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 820
822
822 (DCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 822
829
829 (DCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 829
842
842 (DCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 842
855
855 (DCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 855
867
867 (DCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 867
886
886 (DCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 886
9. april
9.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 9. april
9. avgust
9.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 9. avgust
9. februar
9.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 9. februar
9. januar
9.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 9. januar
9. julij
9.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 9. julij
912
912 (CMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 912
913
913 (CMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 913
919
919 (CMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 919
944
944 (CMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 944
959
959 (CMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 959
963
963 (CMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 963
969
969 (CMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 969
976
976 (CMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam bizantinskih cesarjev in 976
Glej tudi
Bizantinski cesarji
Seznami kraljev
Prav tako znan kot Bizantinski cesar, Bizantinski cesarji.
, Ikonodulstvo, Ikonoklazem, Irena Atenska, Italsko kraljestvo (476–493), Ivan I. Cimisk, Ivan II. Komnen, Ivan III. Dukas Vatac, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Ivan V. Paleolog, Ivan VI. Kantakuzen, Ivan VII. Paleolog, Ivan VIII. Paleolog, Izak I. Komnen, Izak II. Angel, Izavrija, Jovijan, Julijan (rimski cesar), Justin I., Justin II., Justinijan I., Justinijan II., Justinijanov zakonik, Justinijanova dinastija, Kaloker, Kapadokija, Karel Veliki, Kartagina (občina), Komneni, Konstancij Gal, Konstancij II., Konstancij Klor, Konstans, Konstans II., Konstantin I. Veliki, Konstantin III. (bizantinski cesar), Konstantin IV., Konstantin IX. Monomah, Konstantin V. Kopronim, Konstantin VI., Konstantin VII. Porfirogenet, Konstantin VIII., Konstantin X. Dukas, Konstantin XI. Paleolog, Konstantinopel, Krščanstvo, Kreta, Latinsko cesarstvo, Leon I. Tračan, Leon II. (bizantinski cesar), Leon III. Izavrijec, Leon IV. Hazar, Leon V. Armenec, Leon VI. Modri, Logotet, Magister militum, Magister pecoris camelorum, Magnencij, Makedonija (rimska provinca), Makedonska dinastija, Manuel I. Komnen, Manuel II. Paleolog, Marcijan, Mavricij (bizantinski cesar), Mehmed II. Osvajalec, Mezopotamija, Mihael I. Rangab, Mihael II. Amorijec, Mihael III. Pijanec, Mihael IV. Paflagonec, Mihael IX. Paleolog, Mihael V. Kalafat, Mihael VII. Dukas, Mihael VIII. Paleolog, Monarhija, Monofizitizem, Niš, Nicejska veroizpoved, Nikefor III. Botanijat, Nikejsko cesarstvo, Nikifor I. Logotet, Nikifor II. Fokas, Nikolaj Kanabos, Omajadski kalifat, Osmansko cesarstvo, Ostrogoti, Paleologi, Papež, Papež Leon III., Patriarh, Perzijsko cesarstvo, Principat, Prvi nicejski koncil, Prvo bolgarsko cesarstvo, Roman I. Lekapen, Roman II., Roman III. Argir, Roman IV. Diogen, Sasanidsko cesarstvo, Sirija, Solidus, Srednji vek, Stavrakij, Sultan, Suverenost, Sveto rimsko cesarstvo, Teoderik Veliki, Teodor I. Laskaris, Teodor II. Laskaris, Teodora II., Teodora III., Teodozij I., Teodozij II., Teodozij III., Teofil (bizantinski cesar), Tiberij II. Konstantin, Tomaž Slovan, Toulouse, Trapezundsko cesarstvo, Tuberkuloza, Turki, Uzurpator, Valens, Valentinijan I., Vandali, Zenon (bizantinski cesar), Zgodovina, Zoa (bizantinska cesarica), 1. maj, 1025, 1028, 1034, 1041, 1042, 1043, 1050, 1055, 1056, 1057, 1059, 1067, 1068, 1071, 1078, 1081, 11. april, 1118, 1143, 1180, 1183, 1185, 1195, 1203, 1204, 1205, 1221, 1222, 1254, 1258, 1259, 1261, 1282, 1294, 1320, 1328, 1341, 1347, 1354, 1376, 1379, 1390, 1391, 1399, 1402, 1425, 1448, 1453, 1460, 1465, 1503, 17. februar, 17. januar, 17. november, 18. januar, 19. januar, 19. september, 22. maj, 26. februar, 26. marec, 27. junij, 28. julij, 28. junij, 28. marec, 324, 333, 334, 335, 337, 350, 361, 363, 364, 375, 378, 379, 395, 408, 450, 457, 474, 475, 476, 491, 5. oktober, 518, 813, 820, 822, 829, 842, 855, 867, 886, 9. april, 9. avgust, 9. februar, 9. januar, 9. julij, 912, 913, 919, 944, 959, 963, 969, 976.